U-I-17/02

10. 7. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Alojza Paulina iz Tržiča na seji dne 10. julija 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pravnega mnenja Vrhovnega sodišča "Podlaga iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji velja le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu Zakona o denacionalizaciji", sprejetega na občni seji dne 22. in 23. 6. 1993 (Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I/93), se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izrecno navaja, da vlaga pobudo zoper v izreku navedeno pravno mnenje, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo na občni seji dne 22. in 23. 6. 1993, ker meni, da je to mnenje obvezujoče za vsa sodišča v Republiki Sloveniji in da ima zato naravo zakona. To mnenje naj bi bilo v nasprotju z Ustavo in s 5. členom Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - ZDen), z njim naj bi bile kršene tudi človekove pravice. Zato pobudnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj odpravi izpodbijani akt Vrhovnega sodišča.

2.Na podlagi prve do pete alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in prve do pete alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče odloča o ustavnosti in zakonitosti zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil.

3.Izpodbijani akt Vrhovnega sodišča po vsebini in obliki ni predpis oziroma splošni pravni akt. Pravnih mnenj, ki jih sprejme občna seja Vrhovnega sodišča, ni mogoče, kot to zmotno meni pobudnik, razlagati na način, kot se razlagajo zakoni in druge abstraktne pravne norme. To so pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov. Njihov pomen pa je treba v vsakem konkretnem primeru ugotoviti glede na dejansko podlago sodne odločbe, na kateri temelji sprejeto pravno mnenje. Zato so pravna mnenja, sprejeta na občni seji, obvezna za senate Vrhovnega sodišča samo v primerih, v katerih je dejansko stanje v bistvenih okoliščinah enako, dokler jih Vrhovno sodišče na občni seji v skladu s 111. členom Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. - ZS) ne spremeni. Zahteva po enakem odločanju v enakih primerih pa izhaja iz ustavnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki ga na področju sodnega in drugega varstva pravic zagotavlja pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

4.Zakonitost odločitve sodišča, ki vključuje tudi presojo pravilnosti uporabe materialnega prava v konkretnem postopku, se presoja v postopkih s pravnimi sredstvi. Ustavno sodišče lahko o morebitnih kršitvah človekovih pravic z odločitvijo, sprejeto na podlagi določenega pravnega stališča, presoja le, ko je zoper pravnomočno sodno odločbo vložena ustavna pritožba (50. do 53. člen ZUstS). Tako je Ustavno sodišče že odločalo o ustavnih pritožbah, ki so bile vložene v zvezi s sodnimi odločitvami glede denacionalizacije premoženja, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega izven časovnega okvira veljavnosti predpisov navedenih v 3. in 4. členu ZDen (npr. odločba št. Up-37/95 z dne 3. 7. 1997, OdlUS VI, 182).

5.Izpodbijano pravno mnenje torej ni predpis, ki bi ga lahko Ustavno sodišče v okviru svojih pristojnosti presojalo v okviru postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov. Zato je bilo treba pobudo zavreči.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić