Jedro

Pri odmeri nagrade za izvedeniško delo sodišče upošteva: a) obseg opravljenega dela, b) zahtevnost vprašanj, o katerih je podano izvedensko mnenje, c) načelo, da je nagrada za izvedensko delo enaka nagradi za podobno strokovno delo, opravljeno v podjetju ali zavodu v podaljšanem delovnem času. Pri tem je poudarek na podobnem delu, kot je izvedensko, in ne na delu, ki ga sodni izvedenec dejansko opravlja v delovnem razmerju (na morda povsem neustreznem delovnem mestu).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvedencu as.dr.sc. M. T. odmeri izvedenina v neto znesku 11.520,00 SIT, da družbene dajatve znašajo 21,91 % oz. 2.524,00 SIT, skupaj torej bruto 14.144,00 SIT, kar se izplača z zbirnega računa sodišča št. 240/93. Predlog za višje plačilo je zavrnilo.

Proti temu sklepu se je pritožil izvedenec as. dr. M. T. Navaja, da je sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo ter predlaga sprememebo izpodbijanega sklepa tako, da se odmeri nagrada v znesku 108.000,00 SIT.

Pojasnjuje, da zdravniki specialisti na Kliničnem centru ne opravljajo nadur in da se poizvedbe, ki jih je sodišče opravilo, najbrž nanašajo na dežurstva. To pa ni "podobno strokovno delo" kot tisto, ki je potrebno za izdelavo izvedenskega poročila. Dežurstvo sestoji iz časa pripravljenosti in časa neposrednega opravljanja zdravniških storitev in se ne more primerjati z izvedenskim delom, ki je vsaj petkrat zahtevnejše. Pritožuje se tudi proti "oceni" sodišča o potrebnem času za izdelavo mnenja, ker sodišče ni navedlo podlage za svojo določitev potrebnega časa. Izvedenec ponavlja, da je porabil 36 ur in sodišče mu lahko zaupa ali ne. Če mu ne zaupa, bi moralo imenovati drugega izvedenca, ki bi lahko ocenil, koliko dela zahteva izdelava tovrstnih izvedenskih mnenj.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v skladu z določilom 365. člena Zakona o pravdnem postopku ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni povsem pravilno uporabilo materialnega prava, čeprav je pravilno navedlo predpise. Toda pri tolmačenju določila druge in tretje alineje drugega odstavka 14. člena Pravilnika o stalnih sodnih izvedencih je premalo upoštevalo zahtevnost vprašanj, o katerih je podano izvedeniško mnenje; predvsem pa je napačno upoštevalo podatke o nadurnem delu izvedenca v njegovi bolnišnici in ne nagrade za podobno strokovno delo, ki bi bilo v drugem zavodu ali podjetju opravljeno v podaljšanem delovnem času. Poudarek je namreč na podobnem delu, kot je izvedensko, in ne na delu, ki ga sodni izvedenec dejansko opravlja v delovnem razmerju (na morda povsem neustreznem delovnem mestu). Poleg tega pritožnik še pojasnjuje, da so bili sodišču posredovani napačni podatki in da je zaradi tega tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje.

Tudi dejansko stanje ni popolno in pravilno ugotovljeno, saj že izvedenec ni dovolj pojasnil svojih predlogov za odmero stroškov (46. str. spisa) in nagrade za delo (47. in 50. str. spisa). Pri slednji je sicer navedel ceno za uro dela 3.000 tolarjev, vendar ni navedel, koliko ur je porabil za izdelavo izvedenskega mnenja za vsakega od tožnikov in opredelil posameznih opravil, delitev zneskov 38.000 tolarjev, 28.000 tolarjev in 32.000 tolarjev kot vsote za delo za vsakega od tožnikov, pa daje nenavaden izračun. Zato bo moral izvedenec v ponovljenem dokaznem postopku natančno specificirati stroškovnik, sodišče pa bo moralo v dokaznem postopku opraviti poizvedbe pri ustreznem zavodu ali podjetju o ceni ure za delo, ki je podobno medicinskemu izvedeniškemu delu, ki ga je opravil pritožnik; ali primerjati ceno, ki jo zahtevajo drugi izvedenci v podobnih zadevah. Glede na to je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo v toliko, da je razveljavilo izpodbijani sklep (3.točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku). Ni pa sledilo pritožbi v delu, kjer navaja potrebo po postavitvi novega izvedenca, kar ni v skladu z načelom ekonomičnosti postopka in načelom prostega izvajanja in presoje dokazov.

Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ugotovi tudi ustrezno število ur za izdelavo izvedeniškega mnenja s tem, da po predložitvi specifikacije zasliši prizadete kot pričo ali pravdno stranko ali opravi ustrezne poizvedbe, vsekakor pa mora v obrazložitvi sklepa o odmeri izvedenine navesti podlago za svojo oceno porabljenih ur.

Sodišče druge stopnje je pri svojem odločanju uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št.55/92) in Pravilnika o stalnih sodnih izvedencih (Ur.l. SRS št.33/82) na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije.