Jedro

Ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje predloga za obnovo postopka po vsebini, je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za obnovo obravnavanega sodnega postopka na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 100. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sodbo I U 807/2009-9 z dne 24. 11. 2009, ter zavrnilo zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Z navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Kranj z dne 26. 1. 2009 v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 7. 3. 2009. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil tožnikov predlog za izrek ničnosti delne odločbe Upravne enote Kranj z dne 16. 9. 1997, s katero je Mestna občina Kranj pokojnemu upravičencu ... vrnila v last in posest parc. št. ..., vl. št. ..., k. o. ... in parc. št. ..., vl. št. ... k. o. .... Po presoji sodišča prve stopnje v obrazložitvi navedene sodbe z dne 24. 11. 2009 tožnik ni bil stranka v predmetnem denacionalizacijskem postopku, kar ni sporno, tako po zakonu ne more zahtevati meritorne odločitve o njegovem predlogu za izrek odločbe za nično. Aktivno legitimacijo za uveljavljanje tega izrednega pravnega sredstva namreč zakon priznava le tistim osebam, ki so bile stranke v postopku, medtem ko je uveljavljanje ničnosti iz razlogov oškodovanja javne koristi po zakonu pridržano državnemu tožilcu in državnemu pravobranilcu oziroma oceni organa glede na določbo 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik v svojem predlogu ni izkazal, da sta uveljavljana obnovitvena razloga po 1. in 9. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 vsaj verjetna, zato je njegov predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z navedeno sodno odločbo, zavrglo.

3. Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. Navaja, da je v predlogu za obnovo postopka opozoril, da je obnovitveni razlog po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 podan, saj je Ustavno sodišče z odločbo Up 666/10 in Up 1153/10 dne 12. 5. 2011 rešilo predhodno vprašanje, ki je del dejanskega stanja, zato je zmotno razlogovanje sodišča prve stopnje, da je predlagatelj dokazal, da gre pri tej odločbi Ustavnega sodišča le za zmotno uporabo materialnega prava. Iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da so za vložitev predloga za izrek ničnosti upravne odločbe aktivno legitimirane poleg oseb s priznanim statusom stranke v postopku izpodbijane odločbe tudi osebe, ki v tem postopku niso sodelovale, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba. Izpodbijana denacionalizacijska odločba posega v njegov pravni položaj, saj je bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno zemljišče, ki po določbi 32. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ne bi smelo biti vrnjeno v celoti v naravi, saj del zemljišča par. št. ... k. o. ... predstavlja funkcionalno zemljišče oziroma pripadajoče zemljišče k stanovanjskemu objektu, ki stoji na parc. št. .. k. o. ... in je namenjeno za redno rabo stanovanjskega objekta. Tožnik je etažni lastnik stanovanja v tem stanovanjskem objektu in tudi solastnik pripadajočega zemljišča k stanovanjskemu objektu. Tožnik in ostali etažni lastniki navedeno pripadajoče zemljišče uporabljajo oziroma imajo v posesti od leta 1963, ko je bil stanovanjski objekt zgrajen in so po samem zakonu z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) dne 25. 7. 1997 postali solastniki tega zemljišča. Uveljavlja obnovitveni razlog po 1. in 9. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Odrekanje legitimacije tožniku je privedlo do neenakega obravnavanja strank in do kršitev ustavne določbe o enakem varstvu njegovih pravic v postopku pred sodiščem. Priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožnik v obravnavani zadevi ni izkazal, da so uveljavljani razlogi za obnovo pravnomočno končanega sodnega postopka vsaj verjetni in da zato niso bili izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavanje tožnikovega predloga za obnovo postopka v upravnem sporu.

6. Tožnik je svoj predlog za obnovo postopka oprl na 1. in 9. točko prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Po določbi 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 se postopek v upravnem sporu obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. Po določbi 9. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 se na predlog stranke obnovi postopek, ki je pravnomočno končan s sodno odločbo, če prizadeti osebi ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu. ZUS-1 v drugem odstavku 96. člena določa, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

7. V postopku upravnega spora, končanega s sodbo I U 807/2009 z dne 24. 11. 2009, katerega obnova se predlaga, sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja. V navedenem postopku je namreč sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, in sicer na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru ni bil izkazan obnovitveni pogoj iz 1. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1. 8. Ker je v obravnavani zadevi tožnik vložil tožbo, o kateri je sodišče prve stopnje odločalo, mu je torej bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu. Zato tudi ni izkazan pogoj iz 9. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 za obnovo sodnega postopka.

9. Sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča Up 666/2010 in Up 1153/2010 z dne 12. 5. 2011 ne more vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča, saj ta interpretacijska odločba Ustavnega sodišča pomeni drugačno uporabo materialnega prava, kar pa ni obnovitveni razlog po 96. členu ZUS-1. To pa je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

10. Ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje predloga za obnovo postopka po vsebini, je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za obnovo obravnavanega sodnega postopka na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 zavrglo. Po tej določbi ZUS-1 sodišče zavrže predlog za obnovo s sklepom, če ugotovi, da je predlog vložila neupravičena oseba ali je bil vložen prepozno ali da stranka ni izkazala, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten.

11. Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).