Jedro

Glede procesne sposobnosti se v zemljiškoknjižnem postopku uporabljajo pravila pravdnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodišču v nov postopek.

II. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižno sodišče je zavrglo ugovor, ki ga je vložila D. L. kot skrbnica M. Z. zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča Dn. št. 30093/2008 z dne 09. 12. 2008 v delu, ki se nanaša na vknjižbo lastninske pravice pri parc. št. 1071 k.o. G.. Obrazložilo je, da iz odločbe CSD ne izhaja, da bi bila D. L. postavljena materi M. Z. za skrbnico za posebni primer tudi za urejanje pravnih zadev, torej je ugovor vložila oseba, ki nima te pravice (1. točka drugega odstavka 158. člena Zakona o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/2003 do 28/2009 – v nadaljevanju ZZK-1).

2. Laično pritožbo, brez navedbe zakonsko opredeljenih pritožbenih razlogov, je vložila D. L.. Navaja, da njena mati M. Z. ni bila sposobna samostojnega urejanja poslov, že od avgusta 2005 je bila v DSO. Sedaj je pokojna. Prilaga kopijo mrliškega lista in pojasni, da je njen edini potomec. Sodišču očita, da je napačno ugotovilo, da je po sklepih o dedovanju vknjižena M. Z., predmetno nepremičnino je dedovala njena mati M. Z.. Prilaga tudi izjavo T. Z. v zvezi z lastništvom predmetne nepremičnine.

3. Na vročeno pritožbo predlagateljica ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. D. L. ugovora ni vložila v svojem imenu, pač pa v imenu svoje matere M. Z. Navedla je, da ugovor vlaga kot skrbnica matere in priložila odločbo, s katero jo je CSD postavilo za skrbnico za poseben primer.

6. Glede vprašanj, ki niso urejena z ZZK-1, se skladno z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), slednji pa v 37. členu določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni z ZNP ali drugim zakonom drugače določeno. Ne ZZK-1 ne ZNP ne vsebujeta pravil o procesni sposobnosti strank oziroma udeležencev. Zato se glede procesne sposobnosti v zemljiškoknjižnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP. Tudi zemljiškoknjižno sodišče mora zato med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti ali je tisti, ki nastopa kot udeleženec lahko udeleženec in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno osebo njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno (80. člen ZPP). Tudi udeleženci zemljiškoknjižnega postopka imajo procesno sposobnost v mejah svoje poslovne sposobnosti (smiselna uporaba 79. člena ZPP). Glede na navedbe v ugovoru in priloženo odločbo CSD, je vsekakor obstajal dvom v procesno sposobnost M. Z., torej osebe, v imenu katere je bil ugovor vložen. Obstoj procesne sposobnosti stranke se sicer domneva, če pa sodišče iz okoliščin posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi, ali je stranka procesno sposobna. Tega pa prvostopenjsko sodišče ni storilo. V nasprotju z navedbami v ugovoru je štelo, da je ugovor vložila D. L.. Odločitev o zavrženju ugovora kot nedopustnega, češ da ga ni podala oseba, ki bi imela to pravico, je napačna. V ugovoru se namreč zatrjuje, da je M. Z. lastnica nepremičnine, pri kateri se je opravil vpis. Z vpisom lastninske pravice v korist T. Z. bi bil zato prizadet interes M. Z.. Zato jo je potrebno šteti kot udeleženko postopka na podlagi 4. točke 132. člena ZZK-1. 7. Ob vložitvi ugovora bi torej moralo zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti ugotoviti ali je bila M. Z. takrat procesno sposobna in če ni bila, postopati po drugem odstavku 81. člena ZPP, ali če bi bili podani pogoji po 82. členu ZPP, ne pa zavreči ugovora. Z izdajo sklepa o zavrženju je sodišče zagrešilo kršitev po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ugotovitev navedene kršitve pritožbenemu sodišču glede na določbo tretjega odstavka 354. člena ZPP v zvezi z 120. členom ZZK-1 narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

8. Ker pa je M. Z. tekom postopka umrla, ZZK-1 pa posebnih določb o smrti udeleženca nima, bo moralo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku ugotoviti, kdo je njen dedič ter nadaljevati postopek z njim (smiselna uporaba 205. in 208. člena ZPP).

9. Pravna podlaga za odločitev drugostopenjskega sodišča je 5. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1.