Jedro

Če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, mora sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, večjo oziroma manjšo vrednosti zemljišča zaradi ustanovljene služnosti pa upoštevati pri delitvi stvari.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o delitvi nepremičnin, ki so v solasti udeležencev. Odločilo je, da se nepremičnine v k. o. X in k. o. Y, katerih skupna vrednost po cenitvi cenilcev znaša 177.790,70 EUR, razdelijo tako, da se parc. št. 818/0 k. o. X (v naravi stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje, dvorišče in pašnik) z ocenjeno vrednostjo 105.8059,20 EUR proda in kupnina razdeli med udeležence skladno z velikostjo njihovih solastninskih deležev. Preostale solastne nepremičnine je razdelilo v naravi tako, da predlagatelj postane izključni lastnik nepremičnin, naštetih v drugi alineji točke I. izreka sklepa, ki so ocenjene na 35.9170,00 EUR, prva nasprotna udeleženka izključna lastnica nepremičnin v tretji alineji točke I. izreka sklepa, ocenjenih na 23.723,12 EUR, in druga nasprotna udeleženka izključna lastnica nepremičnin, naštetih v četrti alineji točke I. izreka sklepa z ocenjeno vrednostjo 12.230,72 EUR. V točki II. je odločilo o izplačilih tako, da mora druga nasprotna udeleženka predlagatelju in prvi nasprotni udeleženki izplačati razliko med vrednostjo dodeljenih nepremičnin in višino vrednosti solastniškega deleža (predlagatelju 48,42 EUR in prvi nasprotni udeleženki 193,83 EUR), vse v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa s pripadajočimi obrestmi in z ustanovitvijo zakonite zastavne pravice na dodeljenih nepremičninah do prejema celotnega poplačila razlike. V točki III. je odločilo, da bo zemljiškoknjižna izvedba sklepa opravljena po uradni dolžnosti. O stroških postopka je odločeno v točki IV. tako, da vsaka stranka trpi svoje stroške.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo prva nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku(2). Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Kot pravilno sprejema le odločitev, da postane izključna lastnica parc. št. 820/1 k. o. X, nasprotuje pa odločitvi glede parcelnih številk 198. S in 961/1 k. o. X. Sodišče je predlagatelju dodelilo parc. št. 957/0 k. o. X, čeprav ne gre za nepremičnino, ki bi jo smelo deliti. Gre za parcelo, ki ne predstavlja solastnega premoženja. Izrek je sam s seboj v nasprotju, saj navedene parcele pod točko I. izreka ni. Pritožnici dodeljeni parceli 198.S in 961/1 k. o. X sta otok, ki je obkrožen z zemljišči, ki so dodeljena predlagatelju. Ni odločeno o možnem zakonitem dostopu nasprotne udeleženke preko predlagatelju dodeljenih parcel. Javne poti do njej dodeljenega zemljišča ni. Zato bi moralo sodišče ustanoviti služnost dostopa. Brez dostopa ne želi sprejeti dodeljenih parcel. Izpodbija tudi odločitev, da prejme predlagatelj parc. št. 821/4 k. o. X. Nastala je iz parc. št. 821/1 k. o. X. Pri njej bi morala biti vpisana kot lastnica nasprotna udeleženka. Glede na dogovor z vsemi solastniki navedeno parcelo že več kot 10 let uživa oziroma jo ima v svoji izključni posesti. Na njej je obnovila vinogradniški nasad. Na vse to je opozorila že v svoji vlogi z dne 23. 1. 2013, vendar sodišče tega ni upoštevalo.

3. Na vročeno pritožbo je odgovoril predlagatelj. Predlaga njeno zavrnitev. Nasprotni udeleženki očita, da ni konstruktivno sodelovala v postopku razdružitve. Sprejeto odločitev podpira, ker udeleženci niso sposobni sami skleniti nikakršnega dogovora v zvezi s solastnim premoženjem.

4. Pritožnica je k odgovoru na pritožbo vložila repliko, v kateri zavrača očitke o nekonstruktivnem sodelovanju v postopku.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je o razdelitvi solastnih nepremičnin odločalo po 70. členu Stvarnopravnega zakonika(3). Ugotovilo je, da se solastniki strinjajo s prodajo parc. št. 818/0 k. o. X in da so za ostale nepremičnine le delno izkazali upravičen interes. Upoštevaje velikost solastninskih deležev ter dejstvo, da udeleženci nimajo denarnih sredstev za izplačilo razlike med vrednostjo dodeljenih nepremičnin in velikostjo solastninskih deležev, je odločilo o fizični delitvi nepremičnin z izplačilom razlike, razen za parc. št. 818/0 k. o. X, za katero je na podlagi soglasja udeležencev odločilo, da se proda in kupnina razdeli med udeležence glede na velikost njihovih solastninskih deležev (civilna delitev).

7. Pritožnica izpodbija odločitev o fizični delitvi nepremičnin, ki jih je sodišče dodelilo predlagatelju in njej. Očita mu nepravilno ugotovitev njenega upravičenega interesa za parc. št. 821/4 k. o. X, ki jo je dodelilo predlagatelju. Razlogi sklepa o upravičenem interesu udeležencev za posamezne nepremičnine so skopi in je zato vsebinski preizkus pravilnosti odločitve otežen. Tudi dokaznega postopka v tej smeri z zaslišanjem udeležencev sodišče ni izvajalo. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da so udeleženci na izrecno sodnikovo vprašanje, ali kdo od njih izkzuje upravičen interes za posamezno parcelo, navajali, da nihče nepremičnin ne uporablja in posebnega interesa ne izkazujejo (primerjaj zapisnik na redni številki 73 spisa). Pritožbene navedbe o 10-letni izključni posesti in uživanju parc. št. 821/4 k. o. X, ki naj bi jo izvajala po dogovoru z vsemi solastniki, so zato pritožbene novote, ki jih sodišče ni moglo upoštevati. Drži pa, da je predlog za navedeno parcelo pritožnica podala v pripravljalni vlogi na redni številki 68 spisa in pri njem vztrajala tudi še na naroku 10. 12. 2013, a je bila parc. št. v zapisnik verjetno pomotoma vpisana kot 921/4 k. o. X. Zato se nakazuje, da sodišče prve stopnje v zvezi s to parc. št. ni dovolj natančno raziskalo dejanskega stanja o upravičenem interesu udeležencev za dodelitev te nepremičnine, in je sprejeta odločitev preuranjena. Iz ugotovitev sodišča v točki 5 namreč izhaja, da predlagatelj za sporno nepremičnino upravičenega interesa niti ni zatrjeval. Upravičen interes pomeni pravni standard, ki ga sodišče napolnjuje po intenciji zakona in na podlagi namena stvari ter glede na ugotovljene okoliščine posameznega primera. Pri tem so relevantne tudi osebne okoliščine posameznega udeleženca, njegove osebne potrebe in interesi ter dotedanja raba nepremičnine, na kar nakazuje pritožnica. Ker ga sodišče prve stopnje v okviru podane trditvene podlage udeležencev v dosedanjem postopku ni v zadostni meri ugotovilo, je ostalo dejansko stanje o ključnih pravno odločilnih okoliščinah nepopolno ugotovljeno.

8. Pritožba upravičeno graja tudi odločitev o dodelitvi parc. št. 198/.S in 961/1 k. o. X. Prikaz parcel 357-01/2013-12162 GURS z dne 23. 1. 2013 v prilogi B5 spisa namreč potrjuje pritožbene navedbe, da sta navedeni zemljišči, ki ju je sodišče dodelilo nasprotni udeleženki, sredi nepremičnin parc. št. 657, 658, 953, 956 in 959, vse k. o. X, ki jih je dodelilo predlagatelju (druga alineja točke I. sklepa). Pri zapisu parc. št. 957/0 v izreku, kar pritožba graja kot neobstoječo oznako, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre zgolj za očitno pomoten zapis. Iz podatkov spisa izhaja, da se nanaša na parc. št. 959/0. Očitne pisne pomote lahko v vsakem trenutku odpravi sodišče prve stopnje samo. Ne gre za tako kršitev, ki bi bistveno vplivala na razumljivost in jasnost odločbe.

9. Pravilna pa je pritožbena navedba, da je opisana odločitev materialnopravno zmotna. Če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, mora sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, večjo oziroma manjšo vrednosti zemljišča zaradi ustanovljene služnosti pa upoštevati pri delitvi stvari (125. člen ZNP). Navedenega pravnega določila sodišče ni upoštevalo. Ugotovitev in razlogov o dostopu do dodeljenih nepremičnin ni. Sklep je zato napačen in pomanjkljiv. Razveljaviti ga je bilo treba v celoti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (tretji odstavek 365. člena ZPP). Pri delitvi stvari so namreč vsi solastniki nujni sosporniki. V postopku morajo sodelovati vsi, in sicer za celotno solastno premoženje, ki je predmet delitve.

10. V ponovljenem postopku naj torej sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje in upravičeni interes udeležencev za posamezne nepremičnine, ponovno presodi o načinu delitve ter o zadevi ponovno odloči. Svojo odločitev naj pojasni s popolnimi in pravilnimi razlogi.

11. Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, ker jih udeleženca nista priglasila.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999 in naslednji – ZPP.

Op. št. (2): Uradni list SRS, št. 30/1996 s spremembami – ZNP.

Op. št. (3): Uradni list RS, št. 87/2002 in 18/2007 – SPZ.