Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Skupine poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, na seji 19. januarja 2012
Zahteva za oceno ustavnosti 20. člena Zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike (Uradni list RS, št. 15/03) se zavrže.
1.Skupina dvaintridesetih poslank in poslancev Državnega zbora je 24. 5. 2011 vložila zahtevo za oceno ustavnosti 20. člena Zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike (v nadaljevanju ZZPOFPR), ki določa pravice predsednika republike po prenehanju njegove funkcije oziroma po prenehanju pravic iz 17. člena ZZPOFPR. Predlagatelji menijo, da izpodbijana določba pomeni nedopusten in prekomeren poseg v načela pravne in socialne države (2. člen Ustave) ter kršitev načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave).
2.Po prvem odstavku 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko zahtevo za oceno ustavnosti zakona med drugim vloži tretjina poslancev Državnega zbora. V tej zadevi je torej upravičeni predlagatelj ob vložitvi zahteve obstajal. Vendar Ustavno sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na obstoj procesnih predpostavk, kar velja tudi za procesno predpostavko obstoja upravičenega predlagatelja. Ustavno sodišče postopka za oceno ustavnosti predpisa praviloma ne more začeti niti voditi po uradni dolžnosti.[1] Postopek, začet z vložitvijo zahteve, ne pomeni izjeme od tega splošnega pravila. Tudi v teh postopkih je predlagatelj dominus litis postopka – in to ne le ob vložitvi zahteve, temveč tudi v nadaljevanju postopka.
3.V obravnavani zadevi je zahtevo vložila skupina poslank in poslancev, ki so poslanski mandat izvrševali v mandatnem obdobju Državnega zbora 2008–2011. To mandatno obdobje se je izteklo 21. 12. 2011, ko se je po volitvah, ki so potekale 4. 12. 2011, konstituiral nov Državni zbor. Z dnem konstituiranja novega Državnega zbora je skupina poslank in poslancev prejšnjega sklica izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti predlagatelj postopka pred Ustavnim sodiščem.[2] V takšnem primeru Ustavno sodišče zahtevo zavrže. Tako je Ustavno sodišče odločilo že s sklepom št. U-I-356/07 z dne 2. 7. 2009 (Uradni list RS, št. 55/09, in OdlUS XVIII, 34).[3] Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, je treba tudi v tej zadevi zahtevo zavreči, ker upravičeni predlagatelj ne obstaja več.
4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič
Predsednik
[1]Izjemi sta razširitev postopka po 30. členu in drugem odstavku 59. člena ZUstS.
[2]Ob konstituiranju novega Državnega zbora je bil poslanski mandat ponovno potrjen le petnajstim podpisnikom zahteve.
[3]Enako tudi v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-169/08 z dne 22. 10. 2009.