Jedro

Javna ali po zakonu overjena listina, na katero se nanaša tretji odstavek 24. člena ZIZ, mora s svojo vsebino izkazovati prehod obveznosti na dolžnika (oziroma prehod terjatve na upnika).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za nadaljevanje izvršbe zoper M. R. in Ž. R., oba stanujoča S. ..., V., zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Velenju z dne 11.2.2008, opr. št. In 184/2007, nadaljuje in v predmetni izvršilni postopek namesto pokojne dolžnice V. R. vstopita kot dediča M. R. in Ž. R., oba stanujoča S. ..., V. Zoper sklep se pritožujeta dolžnika M. R. in Ž. R. Uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Navajata, da je nedvoumno ugotovljeno, da po svoji materi nista ničesar dedovala, zato ne moreta biti odgovorna za njene obveznosti. V kolikor upnik vztraja pri zahtevi, da se dolžnika izselita iz stanovanja, bo moral zoper njiju vložiti tožbo. Predlagata ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju izvršbe proti navedenima novima dolžnikoma oprlo na smrtovnico, iz katere naj bi izhajalo, da sta med dediči po pokojni dolžnici tudi nova dolžnika, medtem ko se zapuščinska obravnava po pokojni dolžnici ni opravila, ker ni zapustila nobenega premoženja. Pritožba utemeljeno opozarja na materialnopravno zmotnost stališča prvega sodišča, da je mogoče šteti, da je prehod obveznosti na nova dolžnika izkazan z navedeno smrtovnico kot javno listino. Po četrtem odstavku 24. člena ZIZ se v primeru, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, izvršba pod pogoji iz tretjega odstavka istega člena nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ je potrebno prehod obveznosti izkazati z javno ali po zakonu overjeno listino, kadar to ni mogoče, pa s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Javna listina potrjuje tisto, kar je v njej zapisano, če se ne dokaže drugače (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer javna listina dokazuje resničnost svoje neposredne vsebine. Javna ali po zakonu overjena listina, na katero se nanaša tretji odstavek 24. člena ZIZ, mora s svojo vsebino izkazovati prehod obveznosti na dolžnika (oziroma prehod terjatve na upnika). V smrtovnici, na katero je svojo odločitev oprlo prvo sodišče, so navedeni zgolj podatki o otrocih in potomcih že umrlih otrok pokojne dolžnice, ki v smrtovnici niso ugotovljeni kot dediči, zato smrtovnica ni takšna javna listina, ki bi izkazovala prehod konkretne obveznosti pokojne dolžnice (na izselitev iz stanovanja in na povrnitev pravdnih stroškov) na nova dolžnika. Opozoriti je, da je v pravni teoriji povsem usklajeno stališče, da mora biti prehod obveznosti na dediča pri izvršbi izkazan s sklepom o dedovanju. Dediči umrle stranke lahko vstopijo v izvršilni postopek šele potem, ko je njihovo pravno nasledstvo izkazano s sklepom o dedovanju. Če to ni mogoče, pa se lahko pravno nasledstvo dokaže s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča (glej dr. Karel Zupančič, Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Uradni list RS, 2009, stran 215-216 in stran 238, ter Dragica Wedam Lukič, Civilno izvršilno pravo, Časopisni zavod Uradni list RS 1992, stran 43).

Ob pravilni uporabi materialnega prava je tako bilo potrebno pritožbi, ki se je izkazala za utemeljeno, ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se predlog za nadaljevanje izvršbe zoper nova dolžnika zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).