Jedro

Iz dolžnikovih navedb razvidno, da namerava znova pridobivati dohodek šele po zaključku stečajnega postopka in predhodnem odpustu obveznosti. To pa pomeni, da dolžnik ni pripravljen poplačati upnikov, niti v delnem znesku, kar že samo po sebi pomeni zlorabo pravice do vodenja postopka osebnega stečaja.

Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika. Če dolžnik svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, 2.) za upravitelja imenovalo J. M., 3.) ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti, in 4.) odločilo o izplačilih iz proračuna.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da se je nad dolžnikom že vodil postopek osebnega stečaja St 2641/2011, v katerem se je postopek odpusta obveznosti ustavil in predlog za odpust obveznosti zavrnil s sklepom z dne 12.12.2012, upniku pa so bile v celoti priznane njegove terjatve. Stečajni postopek se je 8.3.2013 končal brez razdelitve upnikom, pri čemer dolžnik že takrat ni imel nobenega premoženja. Dolžnik s podajo predloga zlorablja svojo pravico, saj z njim ne želi doseči zakonitega namena postopka osebnega stečaja. Ob dejstvu, da ne razpolaga z nobenim premoženjem, pa ponovno predlaga odpust obveznosti, s tem posega v upnikovo pravico do pravne varnosti in pravico do premoženja. Postopek osebnega stečaja ni namenjen le odpustu obveznosti, temveč gre za poseben postopek znotraj postopka osebnega stečaja, ki dolžniku omogoča odpust obveznosti ob predpostavki, da se je in se trudi poplačati obveznosti, pa kljub unovčeni stečajni masi svojih dolgov ni uspel poplačati, pri čemer je vsaj delno ali sorazmerno poplačilo upnikov ključen element oziroma celo predpostavka postopka osebnega stečaja. Z vložitvijo novega predloga za stečaj tako dolžnik ne želi poplačati svojih upnikov, predlog je bil vložen neposredno po koncu predhodnega postopka osebnega stečaja, premoženjsko stanje se ni spremenilo, torej želi dolžnik le prikrajšati pritožnika in ostale upnike, katerih pravice so bile v postopku St 2641/2011 že priznane. Višje sodišče naj zato izpodbijani sklep razveljavi in dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrže. 3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril, da sam ničesar ne zlorablja, banka pa zlorablja možnost pritožbe. Izpolnjuje vse formalne razloge za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti. Osnovna in bistvena pravica instituta osebnega stečaja je v odpustu obveznosti, da kot prezadolženi potrošnik pride iz svojih dolgov, velikokrat tudi šele osebni stečaj omogoča, da se lahko začne znova pridobivati dohodek. Neobstoj premoženja ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. S postopkom osebnega stečaja se zasleduje pravica do socialne države in načela enakosti. Dolžnik pa je imel premoženje, pa je bilo to prodano v izvršilnih postopkih, ostalo pa je prodala upraviteljica v prvem stečajnem postopku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ni sporno, da je dolžnik insolventen, pri čemer pa nima nobenega premoženja in ni zaposlen. Temu pritožba ne nasprotuje. Iz navedenega je jasno, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je vsaj v delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov (1. odstavek 382. člena ZFPPIPP), ne bo dosežen. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da je iz dolžnikovih navedb razvidno, da namerava znova pridobivati dohodek šele po zaključku stečajnega postopka in predhodnem odpustu obveznosti. To pa pomeni, da dolžnik niti ni pripravljen poplačati upnikov, niti v delnem znesku, kar že samo po sebi pomeni zlorabo pravice do vodenja postopka osebnega stečaja, pri čemer se vsaj začetni stroški postopka osebnega stečaja plačajo iz proračuna sodišča, torej iz davkoplačevalskega denarja.

6. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu obveznosti. Zaradi pomembnosti tega vprašanje je višje sodišče najprej odločilo o pritožbi zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti. Glede na to, da je odločilo, da se sklep o začetku postopka odpusta obveznosti razveljavi in se predlog zavrže, je jasno, da dolžnik ne bo mogel doseči niti tega, sicer drugotnega namena (in ne osnovnega namena, kot to meni dolžnik) postopka osebnega stečaja.

7. Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnih izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika, dolžnik pa s postopkom osebnega stečaja svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati. Nobenega od njegovih namenov namreč ne more doseči. Zato nima pravnega interesa za vodenje tega postopka. Po oceni višjega sodišča ima tako pritožba tudi prav, ko trdi, da bi kaj takega pomenilo zlorabo pravice, ki je sodišče ne sme dopustiti. Ker tako namena tega postopka dolžnik ne more doseči, ni pomembno, ali so dejansko nastale kakšne nove okoliščine, ki bi upravičevale začetek tega postopka.

8. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, razveljavilo sklep o začetku postopka osebnega stečaja in predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo (128. člen ZFPPIPP).