Jedro

Tožeča stranka je izpolnila in vnovčila vavčerje uporabnika za delo, ki ga ni opravila oziroma za delo, ki ga je že zaračunala v okviru storitve po prvem odstavku 10. člena ZUSZJ. Opisano ravnanje ima za posledico izgubo zaupanja v nadaljnje delo tožeče stranke in tudi sicer škoduje ugledu tolmačev, saj odvrača gluhe osebe od koriščenja njihovih uslug zaradi strahu pred nepoštenim ravnanjem. Vse to pa so tudi po presoji sodišča okoliščine, ki pomenijo hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju poklica

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Disciplinska komisija Zavoda združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je z izpodbijano odločbo ugotovila, da je tožeča stranka kriva težje kršitve pri opravljanju poklica tolmača po 9. alinei 14. člena Pravilnika o disciplinski odgovornosti tolmačev s tem, ko je dne 2. 9. 2014 izpolnila ter vnovčila vavčer št. 201592 za opravljeno storitev tolmačenja od 17.30 do 18.05 ure v Mariboru na Fontani ter dne 23. 9. 2014 izpolnila ter vnovčila vavčer št. 201590 za opravljeno storitev tolmačenja od 17. do 18. ure v Mariboru na Fontani, kljub temu, da teh storitev tolmačenja ob navedenih urah in za navedenega uporabnika tolmačenja ni opravila in izrekla ukrep odvzema pravice opravljanja poklica za tri mesece, pri čemer se izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati poklic tolmača odloži za eno leto, če tožeča stranka v tej dobi ne stori enake ali hujše kršitve. V obrazložitvi odločbe natančno povzame potek ugotovitvenega postopka in zaključi, da je pri izpolnitvi obeh spornih vavčerjev zasledovala materialni interes, saj je vavčerje izpolnila kljub temu, da je isto storitev zaračunala že drugače. Navaja tudi, da je pri določitvi kazni upoštevala določbe Pravilnika o disciplinski odgovornosti tolmačev (Pravilnik) ter tožeči stranki izrekla kazen odvzem pravice opravljanja poklica za tri mesece, saj ne dvomi, da gre za hujše kršitve, zaradi katerih tolmač ni vreden zaupanja za opravljanje poklica tolmača. Poleg teže kršitve pa je pri odmeri kazni kot olajševalno okoliščino upoštevala tudi dejstvo, da je tožeča stranka očitane kršitve priznala ter da doslej še ni bila kaznovana. Na tej podlagi se je torej odločila za izrek disciplinskega ukrepa, pri čemer se izvršitev ukrepa izvrši za dobo enega leta, če v tej dobi ne bo storila enake ali hujše kršitve.

2. Svet Zavoda druženje tolmačev za slovenski znakovni jezik (Svet zavoda) je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo disciplinske komisije kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi kot neutemeljene zavrača pritožbene ugovore v zvezi z bistveno kršitvijo določb upravnega postopka, ker iz obrazložitve naj ne bi izhajala vzročna zveza med ravnanjem tožeče stranke in izgubo zaupanja za opravljanje poklica tolmača. Ugotavlja, da organ prve stopnje tožeči stranki ni verjel, da je do očitane kršitve prišlo pomotoma in da pri očitani kršitvi niti ne gre za enkratni dogodek, temveč za večje število problemov z vodenjem evidenc. Take ponavljajoče napake pa že same po sebi porajajo dvom v poštenost njenega poslovanja, gotovo pa naklepno ravnanje, kot je opisano v izpodbijani odločbi, zadošča za ugotovitev, da je tožeča stranka s tem izgubila lastnost zaupanja vredne osebe. Prav tako kot neutemeljene zavrača pritožbene ugovore, da z ugotovljenimi kršitvami niso nastale negativne posledice za osebo, ki potrebuje tolmačenje. Glede na to, da je kršitev prijavila stranka tožeče stranke, ker je njegov vavčer za tolmačenje uporabila neupravičeno, je očitno, da se je počutila oškodovano. Takšno ravnanje škoduje tudi ugledu tolmačev, saj lahko odvrača gluhe osebe od koriščenja njihovih uslug zaradi strahu pred nepoštenim ravnanjem. Mnenja je, da je izrečena sankcija v zadevi primerna, tožeča stranka pa se bo morala s korektnim poslovanjem v naslednjem letu izkazati kot zaupanja vredna tolmačka.

3. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in v vloženi tožbi ponavlja pritožbene ugovore glede ugotovitve vzročne zveze med hujšo kršitvijo ter posledico, zaradi katere tolmač več ni vreden zaupanja poklica tolmača. Prepričana je, da z njeno kršitvijo takšna posledica, zaradi katere bi bila nevredna zaupanja, ni nastala. Opozarja na določilo 18. člena Pravilnika, ki določa, da pri izrekanju ukrepa organ prve stopnje upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa, zlasti težo kršitve in njeno posledico, stopnjo odgovornosti, prejšnje delo in vedenje disciplinskega obdolženca in morebitni prej izrečen disciplinski ukrep. Ponavlja ugovore, da je prišlo do pomotne izpolnitve vavčerja, zato je izbrani ukrep odvzema pravice opravljanja poklica pretirano strog in ni v sorazmerju z kršitvijo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo disciplinskega organa prve stopnje spremeni tako, da se tožeči stranki izreče javni opomin oz. podrejeno, da se izpodbijana odločba ter odločba Sveta zavoda odpravita in zadeva vrne disciplinski komisiji v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti nasprotuje zahtevkom in tožbenim trditvam ter predlaga sodišču izdajo zavrnilne sodbe. Glede naklepa navaja, da je iz obrazložitve odločbe jasno razvidno, da organ prve stopnje tožeči stranki ni verjel, da je do vnosa napačnih podatkov prišlo pomotoma. Prav tako v zvezi z tožbeno trditvijo, da med ravnanjem tožeče stranke in izgubo zaupanja za opravljanje poklica ne obstaja vzročna zveza pojasnjuje, da je obstoj vzročne zveze tako v odločbi prve, kot v odločbi druge stopnje, s katero je v zvezi s tem pritožbenim ugovorom tožena stranka dopolnila obrazložitev, v celoti pojasnjen. Nesmiselni je tudi tožbeni očitek, da v izpodbijani odločbi oz. v njeni obrazložitvi ni ugotovitve, da zaradi obravnavane kršitve tožeča stranka ne bo pošteno in vestno opravljala delo tolmača. Logično je, da je tožeča stranka s tem, ko je izgubila zaupanje za opravljanje poklica tolmačke, izgubila tudi zaupanje v to, da bo pošteno in vestno opravljala delo tolmača. Izguba zaupanja za opravljanje poklica tolmača namreč pomeni ravno izgubo zaupanja, da tolmačka svojega dela v bodoče ne bo opravljala pošteno in vestno. Gre torej za dva očitka, ki sta smiselno tesno povezana. Predlaga, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne in da se ji naloži plačilo vseh stroškov postopka.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločba disciplinskega organa prve stopnje, s katero je bila tožeča stranka spoznana za krivo težje kršitve pri opravljanju poklica tolmača po 9. alinei 14. člena Pravilnika, ker naj bi izpolnila ter vnovčila dva vavčerja za storitve tolmačenja, ki jih za navedenega uporabnika ni opravila. Za storjeno kršitev ji je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljanja poklica za 3 mesece, pri čemer se izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati poklic tolmača odloži za eno leto, če tožeča stranka v tej dobi ne stori enake ali hujše kršitve.

7. V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vpisana v register tolmačev za znakovni jezik in da je tudi član Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik (Združenje) in zato odgovarja za disciplinske kršitve določene v Pravilniku o disciplinski odgovornosti tolmačev (Pravilnik). Združenje kot pravna oseba zasebnega prava izvaja javna pooblastila z namenom zagotavljanja pravice do tolmačenja gluhim osebam, ki jo te uveljavljajo na podlagi Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ). Po določbi 2. člena Pravilnika so kot disciplinski ukrepi predvideni opomin, javni opomin in odvzem pravice opravljati poklic tolmača. Odvzem pravice opravljati poklic tolmača se lahko izreče za dobo največ 5 let in se sme izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica tolmača, zaradi katerih tolmač ni vreden zaupanja za opravljanje poklica tolmača (3. člen). Kot dejanje, ki pomeni hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju poklica tolmača Pravilnik v 9. točki 14. člena določa tudi manipuliranje pri opravljanju poklica tolmača oz. dajanje lažnih podatkov z namenom, da bi okoristil sebe ali koga tretjega. V skladu s 17. členom Pravilnika se izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati poklic tolmača lahko odloži za dobo od šest mesecev do enega leta s pogojem, da disciplinski obdolženec v tej dobi ne stori enake ali hujše kršitve.

8. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, je tožeča stranka v disciplinskem postopku priznala, da je izpolnila in vnovčila sporna vavčerja. Prav tako ni sporna ugotovitev disciplinskega organa, da v vavčerjih navedene storitve za tam navedenega uporabnika in ob tam navedenem času in kraju ni opravila in da je na vavčerju št. 201590 zaračunano storitev že zaračunala tudi na način predviden za zaračunavanje storitev tolmačenja pred državnimi organi. To priznava tudi v tožbi. Sporna naj bi bila ugotovitev, da gre za hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju poklica tolmača, zaradi katere tožeča stranka ni vredna zaupanja za opravljanje poklica tolmača in odvzem pravice opravljati poklic tolmača. Navedeni tožbeni ugovor po presoji sodišča ni utemeljen.

9. Kot je bilo že navedeno, Združenje v okviru javnega pooblastila zagotavlja gluhim osebam uveljavljanje pravice do tolmača oziroma do uporabe znakovnega jezika na način in po postopku predvidenem v ZUSZJ. Zaradi enakopravnega vključevanja gluhih oseb v življenjsko in delovno okolje imajo gluhe osebe pravico uporabljati znakovni jezik tako pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe (prvi odstavek 10. člena ZUSZJ) kot tudi v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih bi jim gluhota pomenila oviro pri zadovoljevanju njihovih potreb (drugi odstavek 10. člen ZUSZJ). Pravico do tolmača za znakovni jezik iz drugega odstavka 10. člena ZUSZJ lahko gluha oseba uveljavlja po lastni presoji v obsegu 30 ur letno neposredno pri Združenju (prvi in drugi odstavek 13. člena ZUSZJ). Delo tolmača v teh primerih plača gluha oseba z vavčerjem, ki ga je izdal center za socialno delo na podlagi odločbe o pravicah po tem zakonu. Plačilo pa krije ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo (tretji in četrti odstavek 13. člena ZUSZJ).

10. Opisana ureditev po presoji sodišča torej predpostavlja odgovorno in pošteno ravnanje tako uporabnika storitev tolmačenja kot tudi tolmača, saj bo le na tak način zagotovljeno zakonito uveljavljanje pravice do uporabe znakovnega jezika ter namenska poraba sredstev, ki jih zagotavlja država za plačilo storitev tolmača. Povedano drugače, gluha oseba je z vavčerjem dolžna plačati le tiste storitve iz drugega odstavka 10. člena ZUSZJ, ki so bile dejansko opravljene in tudi tolmač vavčerja ne bo izpolnil in vnovčil za delo, ki ne sodi v krog storitev iz drugega odstavka 10. člena ZUSZJ oziroma, ki ga ni opravil. Zato v primeru kot je obravnavani, ko je tožeča stranka izpolnila in vnovčila vavčerje uporabnika, za delo, ki ga ni opravila oziroma za delo, ki ga je že zaračunala v okviru storitve po prvem odstavku 10. člena ZUSZJ, pavšalni ugovori, da je prišlo do opisanih nepravilnosti po pomoti, ne prepričajo sodišča in potrjujejo ugotovitev disciplinskih organov, da je tožeča stranka pri tem zasledovala materialni interes. Opisano ravnanje, ki prav gotovo tudi ni v skladu s kodeksom poklicne etike za tolmače (k čemur jih zavezuje drugi odstavek 5. člena ZUSZJ), ima zato tudi po presoji sodišča za posledico izgubo zaupanja v nadaljnje delo tožeče stranke in tudi sicer škoduje ugledu tolmačev, saj odvrača gluhe osebe od koriščenja njihovih uslug zaradi strahu pred nepoštenim ravnanjem. Da je temu tako, izhaja tudi iz dejstva, da je kršitev prijavila stranka tožeče stranke, ki se je počutila oškodovano, saj je bil njen vavčer za plačilo tolmača uporabljen neupravičeno. Vse to pa so tudi po presoji sodišča okoliščine, ki pomenijo hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju poklica tolmača po 9. točki 14. člena Pravilnika in upoštevaje 3. člen Pravilnika utemeljujejo izrek izpodbijanega disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati poklic tolmača. Citirani disciplinski ukrep je bil izrečen za obdobje 3 mesecev, kar je po presoji sodišča in ob upoštevanju vseh okoliščin primera (18. člen Pravilnika) primerno obdobje. Pri odločitvi, da se navedena disciplinska sankcija ne izvrši pa je bilo upoštevano najdaljše možno obdobje, ki ga 17. člen Pravilnika določa za odložitev izvršitve takega disciplinskega ukrepa.

11. Ob ugotovitvi, da je bil izpodbijani disciplinski ukrep izrečen po postopku predvidenem v Pravilniku, tožbeni ugovori pa so po obrazloženem neutemeljeni, je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.