Jedro

Tudi sklep stečajnega senata o priznanju izločitvene pravice na nepremičnini in pogodba kot izvedbeni akt tega sklepa morata vsebovati veljavni pravni temelj, če naj se dovoli vknjižba lastninske pravice na njuni podlagi.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje spremeni, tako da se pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se zemljiškoknjižni predlog zavrne.

Odredi se izbris vknjižbe Dn. št. 502/2001-12 in zaznambe vložene zahteve za varstvo zakonitosti Dn. št. 4748/2001-12.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po zemljiškoknjižni referentki na podlagi pogodbe o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja in brezplačnem prenosu nepremičnin z dne 29.11.2000 (v nadaljevanju: pogodba) in sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu St 8/2000-38 z dne 11.10.2000 v zvezi s 3. členom Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. RS, št. 44/97 in 59/01, v nadaljevanju ZLNDL) dovolilo pri vl. št. 244 k. o..., ki je družbena lastnina v uporabi S... n. sol.o., TOZD ... (sedaj pravni naslednik Ž. R. d.o.o. - v stečaju) vknjižbo lastninske pravice za pravno osebo - predlagatelja. Vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve do pravnomočne rešitve postopka za denacionalizacijo po mnenju tega sodišča ne velja, ker gre za odtujitev, vodeno v sodnem stečajnem postopku.

Sodišče je ugovor nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo zemljiškoknjižni sklep. Zavzelo je stališče, da je sklep, na podlagi katerega je bila dovoljena vknjižba, izdal stečajni senat in tako ni šlo za pravnoposlovno razpolaganje stečajnega dolžnika. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za vpis, ker je bila prepoved izdana po Zakonu o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP) ne pa po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) ali po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 67/93 s spremembami in dopolnitvami do št. 52/99, v nadaljevanju ZLPP).

Sodišče druge stopnje je pritožbo udeleženke zavrnilo, ker se ta ne more sklicevati na tretji odstavek 111. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 s spremembami in dopolnitvami do št. 52/99, v nadaljevanju ZPPSL), saj je izločitev iz stečajne mase odredil stečajni senat po tretjem odstavku 143. člena tega zakona. Udeleženka nima izločitvene pravice, ker ni dosegla začasne odredbe po 68. členu ZDen ali po 11. do 13. členu ZLPP, ni pa tudi bila izdana odločba o denacionalizaciji.

Stečajni dolžnik je moral izpolniti obveznost, naloženo z izvršilnim naslovom - sklepom stečajnega senata.

Zoper ta sklep v zvezi s prejšnjima sklepoma je Državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljnjem besedilu: zahteva). Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker sta sodišči prve in druge stopnje nepravilno uporabili prvi in drugi odstavek 86. člena, 21. člen in 70. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95, v nadaljevanju ZZK), nadalje 3. člen ZLNDL in ker nista uporabili 18. in 68. člena ZDen in tretjega odstavka 111. člena v zvezi s prvim odstavkom 131. člena ZPPSL. Navaja, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče predlog za vknjižbo zavreči, ker s predlogu priloženo listino ni izkazano, da sta predlagatelj vpisa ali njegov sopogodbenik Ž. R. d.o.o. - v stečaju pravna naslednika v zemljiški knjigi vpisanega družbenega subjekta Slovenske železarne - Ž..., n.sol.o., TOZD ... Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, da pri vknjižbi ni upoštevalo pogodbe o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, je pravilna. Toda čeprav se je sodišče oprlo le na sklep stečajnega senata, je dovolitev vknjižbe nepravilna po drugem odstavku 86. člena ZZK, ker za izbris v B listu vpisane družbene pravne osebe tudi v sklepu stečajnega senata ni pravne podlage. Sodišče je določbe ZLNDL nepravilno uporabilo, saj je zakon lastninil le zemljišča in stavbe v družbeni lastnini, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih. Nepremičnina, za katero teče denacionalizacijski postopek, je predmet privatizacije po določbah ZDen, ne pa po določbah ZLNDL in ZLPP. Zemljiškoknjižna sprememba v B listu vpisanega subjekta na podlagi statusnih sprememb ni dovoljena, ker ji manjka veljavni pravni naslov po 21. členu ZZK. Predlagatelj ni izkazal, da je pred začetkom stečajnega postopka izpolnil pogoje za predlagano vknjižbo (tretji odstavek 111. člena ZPPSL). Če je začasna odredba sprejeta pred uvedbo stečajnega postopka, ima denacionalizacijski upravičenec tudi pravico do izločitve iz stečajne mase po prvem odstavku 131. člena ZPPSL. Začasna odredba po 5. točki prvega odstavka 86. člena ZZK ovira vsak vpis, ki onemogoča denacionalizacijo. Zato zahteva predlaga, naj vrhovno sodišče sklepa sodišč prve in druge stopnje tako spremeni, da bo predlog za vknjižbo zavržen ali pa kot neutemeljen zavrnjen.

Predlagatelj in udeleženka na zahtevo nista odgovorila.

Zahteva je utemeljena.

Zakon o zemljiški knjigi določa, da se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj (21. člen). Pravni temelj morata vsebovati tako javna kot zasebna listina. Zemljiškoknjižno sodišče je dovolilo vknjižbo lastninske pravice na podlagi pogodbe, ki ne navaja pravnega temelja, sklicuje pa se na sklep stečajnega sodišča. Ta sklep, ki je bil tudi podlaga za obravnavani vpis, je sodna odločba in ima naravo javne listine. V izreku vsebuje le ugotovitev, da obstaja izločitvena pravica stečajnega upnika - predlagatelja, (pri čemer niti ni povedano, na čem obstaja izločitvena pravica), in nalog, naj stečajni dolžnik izroči stečajnemu upniku nepremičnine vpisane v zemljiškoknjižnem vložku 244 k.o... Ne v izreku sklepa, ne v njegovi obrazložitvi ni naveden veljavni pravni temelj. Ne ugotovitveni ne dajatveni del sklepa ne pomeni neposrednega pravnega temelja. Z ugotovitvenim sklepom je bilo odločeno o obstoju (za predlagatelja) oziroma o prenehanju (za stečajnega dolžnika) stvarne pravice zaradi nekega (v tej zadevi neznanega) pravnega dogodka pred izdajo sklepa. Povedano velja tudi za dajatveni del. Neposredni pravni temelj, kar zadeva sodne odločbe je lahko le oblikovalna sodna odločba, za kar pa pri obravnavanem sklepu ne gre. Torej tudi sklep kot javna listina ne vsebuje veljavnega pravnega temelja niti ni to sam ob sebi.

Zemljiškoknjižno sodišče je v izreku svojega sklepa tudi navedlo, da ga izdaja v zvezi s 3. členom ZLNDL, ki pa se ne tiče neposredno predlagatelja, ker se nanaša na stečajnega dolžnika kot naslednika pravne osebe, ki ima pravico uporabe na nepremičnini.

Razloženo pomeni, da niti sklep stečajnega senata niti pogodba kot izvedbeni akt tega sklepa ne vsebujeta pravnega temelja, zakon neposredno pa tudi ni podlaga za predlagateljevo knjižno pridobitev lastninske pravice.

Zemljiškoknjižno sodišče ne sme dovoliti vpisa, če niso predložene predpisane listine (razlog iz 3. točke prvega odstavka 86. člena in drugi odstavek tega člena ZZK). Ravnalo je proti tej zapovedi in tako se pokaže kot utemeljena zahteva, ki graja med drugim prav te kršitve. Zato ji je bilo treba ugoditi in izpodbijana sklepa tako spremeniti da se predlagateljev zemljiškoknjižni predlog zavrne (378. člen, četrti odstavek 384. člena in drugi odstavek 391. člena ZPP).

Ob takšnem razpletu zadeve se ni bilo treba ukvarjati z drugimi razlogi iz zahteve.