Jedro

Lastnik stanovanja mora zagotoviti popravila v lastnem stanovanju, da se odvrne škoda, ki se povzroča drugim stanovanjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z napadeno sodbo je prvo sodišče razsodilo, da je toženka tožniku kot upravljalcu hiše, kjer ima lastniško garsonjero, dolžna plačati 150.796,50 SIT za opravljena nujna dela na sanitarnih in vodovodnih napravah v njenem stanovanju in odpravo škode, ki je nastala v spodaj ležečih kletnih prostorih zaradi zamakanja. Sprejeto odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je vrednost del izkazana z izstavljenimi računi, in da jih toženka kot lastnica stanovanja dolžna poravnati.

Zoper takšno sodbo se tožena stranka pritožuje in smiselno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s posledico zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je za dotrajane in pokvarjene odtoke, ki so posledica dolgoletnega slabega vzdrževanja hiše, ne zadeva krivda. Izraža tudi dvom v strokovnost obrtnika, ki je v njenem stanovanju popravljal odtoke.

Tožeča stranka na vloženo pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena in je preizkus zadeve pokazal naslednje: Toženkina pritožba je neupoštevna. Prvo sodišče je na skrbno razčiščeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo in ne da bi pri tem zagrešilo uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 365.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tudi glede na pritožbene trditve k povzetim razlogom iz izpodbijane sodbe ni kaj dodati.

Že prvo sodišče je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno izpostavilo, da je toženka kot lastnica stanovanja v 15 dneh dolžna zagotoviti popravila v lastnem stanovanju, da bi se odvrnila škoda, ki se povzroča drugim stanovanjem ali skupnim prostorom, delom, objektom in napravam (drugi in tretji odstavek 36.člena Stanovanjskega zakona - SZ). Izvedeno dokazovanje je zanesljivo pokazalo, da so dotrajani odtoki v toženkinem stanovanju bili razlog za zamakanje v spodnje prostore in posledično škodo. Tožeča stranka je potrebna popravila izvršila in tudi pritožbeno sodišče nima nobenega razloga za dvom v vrednost teh del in opravil, ki je izkazana s predloženima računoma izvajalcev (priloga A12 in A13 v spisu). Pavšalna trditev o nestrokovni izvedbi pa ne more voditi k pritožbenem uspehu. Tožeča stranka je sporna dela morala opraviti, da bi se preprečila nadaljnja škoda in odpravila že nastala (220.člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Toženka je lastnica stanovanja in sklicevanje na prejšnje slabo vzdrževanje je ne more razbremeniti plačilne obveznosti.

Vsled obrazloženega je bilo odločiti, kot je razvidno iz izreka te sodbe (368.člen ZPP).

Citirana pravna pravila prejšnjega Zakona o pravdnem postopku so bila uporabljena na podlagi 498.člena sedaj uveljavljenega Zakona o pravdnem postopku (ZPP), citirana določba Zakona o obligacijskih pravnih razmerjih pa uporabljena kot pravno pravilo.