Jedro

Neutemeljen je tožnikov ugovor, da bi morala toženka tožnika ponovno pozvati k dopolnitvi vloge, če bi menila, da tožnikova vloga, kljub dopolnitvi, še vedno ni formalno popolna in bi ga tako morala ponovno pozvati, naj predloži pooblastilo zastopnikov oziroma prokuristov v zvezi s podpisom pogodbenih strank konzorcijske pogodbe. Iz razpisa jasno izhaja postopek v zvezi z nepopolnimi vlogami. Jasno je tudi navedeno, da bo toženka nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo v danem roku dopolnili v skladu s pozivom na dopolnitev, s sklepom zavrgla.

Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povsem konkretno navedla dejansko stanje oziroma kakšne konkretno so bile pomanjkljivosti tožnikove vloge na predmetni Javni razpis in kakšne so bile pomanjkljivosti tudi po izvedeni dopolnitvi vloge. Navedla pa je tudi pravno podlago za svojo odločitev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je minister za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju tožena stranka) zavrgel tožnikovo vlogo na Javni razpis za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2018 do 2022 (krajši naziv javnega razpisa: TPK 2018 - 2022). Toženka je v Uradnem listu RS, št. 61/18 z dne 14. 9. 2018 in št. 61/18 z dne 28. 9. 2018 objavila Javni razpis za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2018 do 2022 (v nadaljnjem besedilu Javni razpis), ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Javni razpis se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2010. Komisija za izvedbo postopkov Javnega razpisa (v nadaljevanju Razpisna komisija), ki je bila imenovana s sklepom ministrice za izobraževanje, znanost in šport z dne 19. 7. 2018 in 30. 7. 2018, se je sestala 5. 10. 2018 ter preverila pravočasnost in pravilno označenost vlog. Ugotovila je, da je vloga tožnika pravočasna in pravilno opremljena. Pri pregledu vsebine vloge pa je ugotovila, da je vloga nepopolna. Razpisna komisija je zato tožnika 9. 10. 2018 pozvala, naj vlogo v roku 5 delovnih dni dopolni z manjkajočo prilogo v pisnem izvodu (v celoti izpolnjeno konzorcijsko pogodbo, ki mora biti podpisana, datirana in ožigosana z vseh strani, vseh konzorcijskih partnerjev). Razpisna komisija je tožnika tudi seznanila, da bo v skladu z drugim odstavkom 224. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik) zavrgla tožnikovo vlogo, če je tožnik ne bo v danem roku ustrezno dopolnil. Ustrezno dopolnjeno vlogo tožnika bo Razpisna komisija obravnavala v nadaljnjem postopku ocenjevanja vlog. Tožniku je bil poziv na dopolnitev vloge vročen 10. 10. 2018, vendar v danem roku svoje vloge ni ustrezno dopolnil. Razpisna komisija je ugotovila, da predložena konzorcijska pogodba še vedno ni podpisana s strani zakonitih zastopnikov ali prokuristov vseh pogodbenih strank in ji niso bila priložena pooblastila podpisnikov, kar izrecno predpisuje Navodilo za prijavo na Javni razpis (v nadaljevanju Navodila za prijavo na razpis), ki je del razpisne dokumentacije (ki opredeljuje, kdaj se vloga šteje kot formalno popolna). Razpisna komisija je po povedanem ugotovila, da tožnik v danem roku svoje vloge ni ustrezno dopolnil, zato je tožnikovo vlogo zavrgla v skladu z drugim odstavkom 224. člena Pravilnika.

2. Tožnik zoper izpodbijani sklep tožnik vlaga tožbo in ugovarja, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, kršena določila postopka ter napačno ugotovljeno dejansko stanje, kar vse je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa. Tožniku v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Izpodbijanega sklepa tudi ni možno preizkusiti, ker ne vsebuje bistvenih okoliščin, izrek je v nasprotju z obrazložitvijo (3. in 7. točka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Izpodbijani sklep je nepravilen in nesorazmeren. Tožnik meni, da je toženki predložil ustrezno dopolnjeno vlogo in da je njegova vloga na Javni razpis popolna. Toženki je dostavil izpolnjeno, podpisano, datirano in ožigosano konzorcijsko pogodbo, ki je vsebovala podpis poslovodečega konzorcijskega partnerja, v prvem primeru pred dopolnitvijo vloge v obsegu podpisane s strani zakonite zastopnice - direktorice A.A., v dopolnitvi pa prokuristke oziroma po pooblastilu direktorice A.A., B.B., in sicer s pripisom „pp. za: B.B.“. Gre za podpis prokuristke oziroma s strani direktorice pooblaščene osebe, ki je v skladu s splošnim pooblastilom za zastopanje z dne 15. 3. 2018, ki ga prilaga. Toženka bi morala tožnika ponovno pozvati na dopolnitev (predložitev navedenega pooblastila), če bi menila, da vloga še vedno ni popolna. Konzorcijska pogodba je vsebovala tudi podpise ostalih konzorcijskih partnerjev: C. in družbe D. d.o.o. Po navedenem je predmetna tožnikova vloga na Javni razpis popolna v formalnem in dejanskem pogledu. Kolikor je bila toženka v dvomu glede podpisnikov pogodbe, bi morala skladno z določili ZUP, Pravilnika in Navodil za prijavo na razpis ter skladno z veljavno sodno prakso (prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 1567/2003 z dne 19. 2. 2014) od tožnika zahtevati ponovno dopolnitev. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da je toženka tožnika pozvala tudi na predložitev pooblastila podpisnikov konzorcijske pogodbe za zastopanje. Ker tega toženka ni storila, je podana absolutno bistvena kršitev v skladu s 3. in 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP, tožniku pa ni bila dana možnost, da se izjavi in je že zato potrebno izpodbijani sklep odpraviti. Glede zastopanja navaja določbo 55. člena ZUP.

3. Toženka ne bi smela tožnika izločiti iz postopka izbire zgolj zato, ker je njegova vloga nepopolna in se tako ni niti spuščala v presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je bila tožnikova vloga zavržena, ker tožnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti. Kolikor posamezno področje postopka dopolnjevanja vlog ni posebej urejeno (npr. v besedilu Javnega razpisa), valja za ta postopek ZUP (67. člen ZUP), kar pojasni. V nadaljevanju povzema potek postopka prijave na Javni razpis MIZŠ za Pridobivanje kompetenc zaposlenih od 2016 - 2019, kjer je bil izbran tožnikov projekt, ki se je uspešno izvajal do 31. 3. 2019. 4. Upravni organ bi moral ravnati v skladu s temeljnimi načeli ZUP, po katerih mora organ sam pridobiti vse potrebne informacije in podatke v zvezi z vlogo, kolikor je to objektivno mogoče. V konkretnem primeru pa bi bilo to objektivno mogoče. Organ je za to vedel ali bi vsaj moral vedeti. Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni natančno navedla in ni konkretizirala v čem je bila tožnikova vloga nepopolna in ni navedla razlogov, zaradi katerih je ni mogla vsebinsko obravnavati. Izpodbijanega sklepa ni mogoče učinkovito preizkusiti (kršitev 237. člena ZUP). S tem v zvezi se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS II U 443/2017-30 z dne 22. 8. 2018. Toženka bi morala v predmetni zadevi ravnati kakor da gre za pritožbo vloženo po pooblaščencu in bi morala tožnika pozvati, da naj predloži pooblastilo, kar podrobneje pojasni.

5. Tožnik pojasnjuje, da je E.E. po zgledu drugih podpisnikov naredila napako in ob svojem podpisu dodala p.p. (po pooblastilu), kar pojasni. Konzorcijsko pogodbo je za D. d.o.o. podpisala F.F.. Pooblastilo za podpisovanje razpisne dokumentacije je bilo sestavni del razpisne dokumentacije, zato ga tožnik ni priložil h konzorcijski pogodbi. Tožnik je namreč razumel, da je vzorec konzorcijske pogodbe informativne narave. Podpis vseh treh partnerjev na tej pogodbi pa predstavlja zgolj strinjanje, da bodo sodelovali v projektu. Po prejemu poziva toženke na dopolnitev vloge, je tožnik nepopolno vlogo dopolnil, vendar je prišlo do napak pri podpisovanju konzorcijske pogodbe. Po mnenju tožnika je potrebo določilo o predložitvi konzorcijske pogodbe tolmačiti smiselno kot to velja za pogodbo o sofinanciranju projekta v točki 6 Navodil za prijavo na razpis, ki jo citira.

6. Tožnik se sklicuje na test sorazmernosti in meni, da je izpodbijani sklep nesorazmeren, kar pojasni. Ni bilo podlage za tako hud ukrep, saj bi toženka s pozivom tožnika na predložitev pooblastila oziroma podeljene prokure za zastopanje, to pomanjkljivost lahko ustrezno odpravila. Podana je kršitev določb postopka po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP. Sklicuje se na načelo enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije. Upravni organ ni konkretiziral, na podlagi česa je sprejel izpodbijani sklep, ki po povedanem nima konkretne obrazložitve in ga ni mogoče preizkusiti. Ugotovljenega dejanskega stanja toženka niti ne pojasni. Upravni organ ni pravilno ugotovil dejansko stanje. Podana je bistvena kršitev določb postopka, kakor tudi kršitev načela materialne resnice iz 8. člena ZUP, kar pojasni. Izpodbijani sklep nima bistvenih razlogov, da bi ga bilo mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), saj toženka ne pojasni, zakaj tožnika ni pozvala k predložitvi pooblastila za zastopanje ali sklepa o podelitvi pooblastila ali prokure. Sodišču prvenstveno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in odloči, da se tožnikova vloga (projekt ...) na Javni razpis izbere oziroma odobri, ter podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. V vsakem primeru pa naj tožniku prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka od dneva izdaje sodbe prvostopenjskega sodišča do plačila.

7. Toženka je v odgovoru na tožno vztraja pri izpodbijanem sklepu in njegovih razlogih ter sodišču predlaga, da naj tožbo zavrne. Toženka pojasni, da je Javni razpis pripravila v skladu z Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020 in Uredbo o porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2014 - 2020 za cilj naložbe za rast in delovne mesta ter Pravilnika in navaja njegov 224. člen v povezavi z drugim odstavkom 31. točke Javnega razpisa, ki jo citira. Iz dikcije nesporno izhaja, da bodo s sklepom zavržene vse nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev. V nadaljevanju zavrne očitek zmotne uporabe materialnega prava ter citira dokumente, ki jih je moral predložiti prijavitelj na predmetni Javni razpis v skladu z drugim odstavkom 14. točke Javnega razpisa, da je bila vloga formalno popolna. Poleg tega so morali prijavitelji upoštevati tudi Navodilo za prijavo na razpis ter citira točko 7 Navodil za prijavo na razpis. Če gre za podpis s strani osebe, ki ni zakoniti zastopnik ali prokurist, mora prijavi biti priloženo veljavno pooblastilo za zakonitega zastopnika ali prokurista. Posamezni dokumenti razpisne dokumentacije morajo biti podpisani in ožigosani. Toženka je 19. 9. 218 organizirala informativni dan, na katerem je potencialne prijavitelje opozorila na posamezne posebnosti Javnega razpisa. Meni, da ni dolžna tožnika večkrat pozivati na dopolnitev vloge, kar pojasni. Sklicuje se na 31. točko Javnega razpisa in 11. točko Razpisne dokumentacije ter 7. točko Navodil. Toženka je tožnika pozvala k dopolnitvi vloge v skladu z določili Pravilnika, saj je tožnik k vlogi priložil neizpolnjeno konzorcijsko pogodbo ter navaja njene pomnjkljivosti. Tožnik je v dopolnitvi vloge z dne 22. 10. 2018 poslal v celoti izpolnjeno konzorcijsko pogodbo, ki pa je bila še vedno pomanjkljive ter v nadaljevanju navaja njene pomanjkljivosti. Strokovna komisija je pri pregledu vloge ugotovila, da pri podpisniku poslovodečega partnerja pooblastilo ni bilo priloženo, zato je vlogo skladno z drugim odstavkom 224. člena Pravilnika in 31. točko Javnega razpisa zavrgla. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa so jasno in konkretno navedeni razlogi za zavrženje tožnikove vloge. Da je tožnik seznanjen s postopki javnega razpisa izhaja iz dejstva, da je v njih že večkrat uspešno sodeloval. Zavrne tožnikovo sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča RS II U 443/2017-30 z dne 22. 8. 2018. V nadaljevanju pojasni različnosti konzorcijske pogodbe in pogodbe o sofinanciranju. Zavrne tudi tožnikov ugovor o nesorazmernem ukrepu in neenakega obravnavanja. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi (pravilnost in zakonitost) izpodbijanega sklepa.

8. Na podlagi 2. alineje prvega odstavka 13. člena ZUS-1 je v zadevi odločala sodnica posameznica, ker tožnik izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, utemeljen s pravilnimi razlogi, zato se sodišče po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje. V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

11. V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je toženka z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito kot nepopolno zavrgla tožnikovo vlogo na Javni razpis, ker je v danem roku ni dopolnil v skladu z napotki toženke.

12. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da se je tožnik pravočasno in z ustrezno označeno vlogo prijavil na predmetni Javni razpis. Razpisni postopek je potekal v dveh fazah. V prvi fazi je Razpisna komisija ocenjevala formalno popolnost vlog vseh prijaviteljev na Javni razpis (pravočasnost, način predložitve vloge toženi stranki, pravilna označitev vloge na ovojnici). Vloge, ki bodo formalno popolne, pa bodo v drugi fazi vsebinsko ocenjene. Razpisna komisija pa je pregledu vsebine tožnikove vloge v prvi fazi Javnega razpisa ugotovila, da je tožnikova vloga nepopolna in je zato tožnika pozvala, naj svojo vlogo v danem roku dopolni z manjkajočo prilogo v pisnem izvodu (v celoti izpolnjeno konzorcijsko pogodbo, ki mora biti podpisana, datirana in ožigosana z vseh strani vseh konzorcijskih partnerjev) ter predloži pooblastila podpisnikov. Tožnika je tudi seznanila, da bo v skladu z drugim odstavkom 224. člena Pravilnika vlogo zavrgla, če je tožnik ne bo v danem roku ustrezno dopolnil. Tožnik je v danem roku svojo vlogo sicer dopolnil, vendar je Razpisna komisija ugotovila, da predložene konzorcijske pogodbe niso podpisani zakoniti zastopniki ali prokuristi pogodbenih strank in niso priložena pooblastila podpisnikov, zato je tožnikovo vlogo zavrgla. Tožnik temu nasprotuje in meni, da je svojo vlogo ustrezno in v danem roku dopolnil v skladu s pozivom na dopolnitev ter toženki predložil izpolnjeno, podpisano, datirano in ožigosano konzorcijsko pogodbo, podpisano s strani vseh pogodbenih strank. Tožnik meni, da bi toženka morala tožnika ponovno pozvati na dopolnitev (predložitev pooblastil pooblaščencev oziroma prokuristov pogodbenih strank), če bi menila, da je tožnikova vloga še vedno ni popolna, česar pa ni storila, zato so po mnenju tožnika podane absolutno bistvene kršitve določb postopka in je posledično izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. 13. V postopku javnega razpisa sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi natančno presoja materialne in procesne vidike spora. Javni razpis predstavlja poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na javni razpis prijavili, ključnega pomena. Prijaviteljem je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Uspeh na javnem razpisu pa mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v Javnem razpisu v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril. Predmetni postopek je potekal v dveh fazah. Prva je bila ocenjevanje formalne popolnosti vloge (pravočasnost, način predložitve vloge toženi stranki, pravilna označitev vloge na ovojnici, ustrezne priloge). Vloge, ki bodo formalno popolne, bodo v drugi fazi vsebinsko ocenjene. Gre za formalno popolnost vloge, ki se zahteva od vseh prijaviteljev. S tako opredeljenim postopkom tožena stranka ni posegla v načelo enakosti vseh subjektov, ki kandidirajo na Javnem razpisu. V primeru, če bi tožnik vlogo v roku ustrezno dopolnil, bi toženka štela, da je z dopolnitvami zadostil zahtevam Javnega razpisa, zaradi tega pa vloga tožnika še ne bi vplivala na drugačno razvrstitev vloge glede na ostale vloge, ampak bi to pomenilo zgolj, da je tožnikova vloga formalno popolna in da se ne zavrže. Zgolj zaradi dopolnitve vloge pa tožnik ne bi bil v boljšem ali slabšem položaju glede na ostale prijavitelje, ki prav tako izpolnjujejo formalne pogoje. Tožena stranka po presoji sodišča tudi ni presegla svojih pooblastil, ko je v drugem odstavku 31. točke predmetnem Javnem razpisu določila, da bodo vloge s sklepom zavržene, če bodo prispele nepravočasno ali bodo označene nepravilno oziroma bodo nepopolne, kot to opredeljuje drugi odstavek 31. točke Javnega razpisa, 11. točka Razpisne dokumentacije in Navodilo za prijavo na razpis.

14. Iz besedila predmetnega Javnega razpisa izhaja, da Javni razpis obsega naslednje dokumente: besedilo predmetnega Javnega razpisa, Navodila za prijavo na razpis in Navodila Ministrstva s prilogami, ki jih navaja. Vsi prijavitelji so pri prijavi na predmetni Javni razpis morali upoštevati predhodno navedene akte. Opredelitev popolne vloge oziroma navedba dokumentov, ki morajo biti priloženi k vlogi na predmetni Javni razpis, da je formalno popolna, pa izhaja iz Navodil za prijavo na razpis (točka 14 predmetnega Javnega razpisa). Vsebovati mora med drugim tudi prilogo 4: konzorcijsko pogodbo. Iz točke 7. Navodil za prijavo na razpis z naslovom: „7. Način označevanja prijave“ pa izhaja, da prijavitelj odda obrazce v papirnati obliki, lastnoročno podpisane in ožigosane s strani odgovorne osebe prijavitelja, pooblaščene osebe prijaviteljevega zakonitega zastopnika ali prokurista. Če gre za podpis s strani osebe, ki ni zakoniti zastopnik ali prokurist, mora biti prijavi priloženo veljavno pooblastilo zakonitega zastopnika ali prokurista. Posamezni dokumenti razpisne dokumentacije morajo biti podpisani in ožigosani na mestih, ki so za to predvidena. Iz točke 8 Navodil za prijavo na razpis z naslovom: „Formalno popolna prijava“ pa izhaja opredelitev, kdaj se šteje, da je prijava formalno popolna.

15. Po presoji sodišča je neutemeljen tožnikov ugovor, da bi morala toženka tožnika ponovno pozvati k dopolnitvi vloge, če bi menila, da tožnikova vloga, kljub dopolnitvi, še vedno ni formalno popolna in bi ga tako morala ponovno pozvati, naj predloži pooblastilo zastopnikov oziroma prokuristov v zvezi s podpisom pogodbenih strank konzorcijske pogodbe. Iz drugega odstavka 31. točke Javnega razpisa jasno izhaja postopek v zvezi z nepopolnimi vlogami. Jasno je tudi navedeno, da bo toženka nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo v danem roku dopolnili v skladu s pozivom na dopolnitev, s sklepom zavrgla. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 224. člena Pravilnika. Po povedanem tudi po presoji sodišča toženka ni bila dolžna tožnika večkrat pozivati na dopolnitev vloge, kot to napačno meni tožnik. Poleg navedenega je bil tožnik tudi podučen o posledicah, če vloge ne bo v danem roku dopolnil v skladu s pozivom toženke.

16. Po presoji sodišča je neutemeljen tudi tožnikov ugovor, da mu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. V predmetni zadevi toženka o zadevi še ni vsebinsko odločila z odločbo, marveč je v fazi predhodnega preizkusa vloge oziroma v prvi fazi, ugotavljala formalno popolnost tožnikove vloge in ugotovila, da tožnikova vlaga ni formalno popolna glede na opredelitev formalno popolne vloge v Navodilih za prijavo na razpis. Pri tem sodišče pripominja, da gre v postopkih javnega razpisa za posebno vrsto postopkov, ki potekajo pretežno pisno, po v naprej jasno določenih postopkih, s predložitvijo v naprej jasno določene dokumentacije ter z navedbo kriterijev in meril za izbor. V teh postopkih pa so listine in spoštovanje postopkovnih pravil še posebnega pomena, saj je s tem po drugi strani zagotavlja tudi enekopravnost vseh prijaviteljev.

17. Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti, ker ne vsebuje bistvenih okoliščin, ter da je izrek je v nasprotju z obrazložitvijo. Po presoji sodišča je neutemeljen tožnikov očitek, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni natančno konkretizirala, v čem je bila tožnikova vloga nepopolna in da ni navedla razlogov, zaradi katerih tožnikove vloge ni mogla vsebinsko obravnavati. V postopkih sofinanciranja iz javnih sredstev gre nedvomno za odločanje o javnopravnih stvareh, pri katerem se v skladu s 4. členom ZUP smiselno uporablja upravni postopek, kolikor posamezna vprašanja niso posebej urejena (kot to tudi pravilno navaja tožnik v tožbi). O vlogi tožnika je toženka odločila s sklepom kot upravnim aktom, zato mora takšen sklep vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP. Upravni akt mora na podlagi 214. člena ZUP obsegati navedbo dejanskega stanja in pravne podlage za odločitev. Obrazložitev mora vsebovati dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Po presoji sodišča pa izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati, da nima predpisanih sestavin. Neutemeljen je tudi tožnikov očitek, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povsem konkretno navedla dejansko stanje oziroma kakšne konkretno so bile pomanjkljivosti tožnikove vloge na predmetni Javni razpis in kakšne so bile pomanjkljivosti tudi po izvedeni dopolnitvi vloge. Navedla pa je tudi pravno podlago za svojo odločitev. Po povedanem je neutemeljen tudi tožnikov tožbeni ugovor, da mu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ker izpodbijani sklep ne vsebuje navedb bistvenih okoliščin za odločitev. Tožnik pa tudi povsem pavšalno navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju z obrazložitvijo, kar z ničemer ne obrazloži. 18. Tudi po presoji sodišča tožnik glede na jasen poziv na dopolnitev vloge št. 5442-86/2018/43 z dne 9. 10. 2018 ter relevantnih točk Navodil za prijavo na razpis svoje vloge ni ustrezno dopolnil. Iz citiranega dopisa jasno izhaja, da bi tožnik moral „poslati v celoti izpolnjeno konzorcijsko pogodbo, ki mora biti tudi podpisana, datirana in ožigosana s strani vseh konzorcijskih partnerjev“. Poleg navedenega pa tožnik sam v tožbi navaja, da je po prejemu poziva toženke na dopolnitev vloge, nepopolno vlogo dopolnil, vendar je prišlo do napak pri podpisovanju konzorcijske pogodbe. S tem pa tudi tožnik sam priznava, da svoje vloge ni ustrezno dopolnil. Da tožnik ni neuk in da je dobro seznanjen s postopki javnih razpisov pa izhaja iz dejstva, da je v postopkih javnih razpisov že večkrat uspešno sodeloval, kar navaja tudi sam v tožbi.

19. Po presoji sodišča je tožnikov ugovor, da je potrebo določilo o predložitvi konzorcijske pogodbe tolmačiti smiselno kot to velja za pogodbo o sofinanciranju projekta v točki 6 Navodil za prijavo na razpis pravilno zavrnila že toženka in se sodišče z njo v celoti strinja.

20. Neutemeljen je po presoji sodišča tožnikov ugovor neenakega obravnavanja oziroma diskriminacije. V postopku javnega razpisa sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi natančno presoja materialne in procesne vidike spora. Javni razpis predstavlja poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na javni razpis prijavili, ključnega pomena. Prijaviteljem je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Uspeh na javnem razpisu pa mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v javnem razpisu vnaprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril. Predmetni postopek je potekal v dveh fazah. Prva je bila ocenjevanje formalne popolnosti vloge (pravočasnost, način predložitve vloge toženi stranki, pravilna označitev vloge na ovojnici, ustrezne priloge). Vloge, ki so bile formalno popolne, pa so v drugi fazi vsebinsko ocenjene. V obravnavanem primeru je toženka presojala formalno popolnost tožnikove vloge, pri čemer pa se formalna popolnost vloge na predmetni Javni razpis zahteva od vseh prijaviteljev. S tako opredeljenim postopkom tožena stranka ni posegla v načelo enakosti vseh subjektov, ki kandidirajo na javnem razpisu.

21. Tožnikov ugovor, da v predmetni zadevi ni bilo podlage za tako hud ukrep, saj bi toženka s pozivom tožnika na predložitev pooblastila oziroma podeljene prokure za zastopanje, to pomanjkljivost lahko ustrezno odpravila in da izpodbijani sklep, predstavlja nesorazmeren ukrep organa, je po mnenju sodišča neutemeljen. Toženka je tožnika v naprej opozorila na posledice v primeru, če svoje vloge, dane na Javni razpis, v danem roku ne bo ustrezno dopolnil. Prav tako je bilo vsem prijaviteljem iz besedil predmetnega Javnega razpisa in Navodil za prijavo na razpis v naprej znano, kakšna mora biti popolna vloga in katere priloge morajo prijavitelji predložiti vlogi na predmetni Javni razpis. Ker tožnikova vloga tudi po mnenju sodišča ni bila formalno popolna, jo je po presoji sodišča toženka povsem pravilno zavrgla. V danem primeru ne gre za nesorazmeren ukrep, kot to navaja tožnik v tožbi, marveč za postopkovni sklep, sprejet v fazi presoje formalne popolnosti tožnikove vlog na podlagi drugega odstavka 224. člena Pravilnika ter drugega odstavka 31. točke Javnega razpisa.

22. Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da predmetna vloga tožnika ni formalno popolna in jo je pravilno in zakonito z izpodbijanim sklepom zavrgla.

23. Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, sodišče ni našlo očitanih kršitev pravil postopka ter tudi ne nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

24. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, ker so bili relevantni dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe (59. člen v povezavi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

25. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.