Jedro

Kot izhaja iz povratnice, je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo za dne 8.1.1999 vabljena z vabilom za spor majhne vrednosti, v katerem je bila med drugim opozorjena, da mora do konca glavne obravnave navesti vsa dejstva in dokaze, ker v pritožbi zoper sodbo ni mogoče navajati novih dejstev in dokazov. Vse razpoložljive dokaze bi torej tožeča stranka skladno z navedenim opozorilom morala predlagati že v postopku na prvi stopnji do konca glavne obravnave. S katerimi dokazi v potrditev svojih tožbenih navedb razpolaga, pa ve le stranka sama, ne pa sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče razveljavilo izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Kočevju, opr. št. I Ig 124/96 z dne 29.5.1996 v 1.in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi vzdrži v veljavi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Navedla je, da je v prvostopnem postopku kot dokaz, da je tožena stranka naročila storitve viličarja, predložila režijski delovni nalog in v kolikor je sodišče menilo, da predloženi dokaz ni zadosten, bi moralo tožečo stranko na to opozoriti. Tožeča stranka bi predlagala zaslišanje priče - direktorja tožeče stranke.

Zaradi opisanega postopanja sodišča ima podlago za predlaganje tega dokaza v pritožbenem postopku v 1. odst. 496.a člena ZPP. Sodišče zaradi pomanjkljivega dokaznega postopka ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na vrednost uveljavljanega denarnega zahtevka (3.243,55 SIT spp), je prvostopno sodišče postopek pravilno vodilo po določbah ZPP za postopek v sporih majhne vrednosti (457. do 465. člen ZPP v zvezi s 1. odst. 502. člena ZPP in 488. členom ZPP). Kot izhaja iz povratnice (pripete pri list. št. 16), je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo za dne 8.1.1999 vabljena z vabilom za spor majhne vrednosti, v katerem je skladno s 4. odst. 465. člena ZPP stranka med drugim opozorjena, da mora do konca glavne obravnave navesti vsa dejstva in dokaze, ker v pritožbi zoper sodbo ni mogoče navajati novih dejstev in dokazov. Vse razpoložljive dokaze bi torej tožeča stranka skladno z navedenim opozorilom morala predlagati že v postopku na prvi stopnji do konca glavne obravnave. S katerimi dokazi v potrditev svojih tožbenih navedb razpolaga, pa ve le stranka sama, ne pa sodišče. Ob povedanem in glede na opozorilo v vabilu na narok za glavno obravnavo, zato prvostopnemu sodišču ni moč očitati nobene postopkovne kršitve, ker tožeče stranke ni opozorilo, da predloženi dokaz - režijski delovni nalog kot enostranska listina ni zadosten dokaz, da je tožena stranka naročila zaračunano in vtoževano storitev viličarja. Prvostopnemu sodišču torej ni mogoče očitati pomanjkljive izvedbe dokaznega postopka. Tega je pač izvedlo glede na razpoložljive (predložene) dokaze.

Ker v postopku v sporih majhne vrednosti sodbe ni mogoče izpodatijati zaradi bistvenih postopkovnih kršitev iz 1. odst. 354. člena ZPP ali zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. odst. 467. člena ZPP), pritožbeno sodišče tudi ni smelo presojati dokaznega predloga po zaslišanju direktorja tožeče stranke kot pritožbene novote. Izhajajoč iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče, pa je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe (2. odst. 365. člena ZPP) ugotovilo, da je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ni pa zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve iz 2. odst. 354. člena ZPP. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 166. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama trpeti svoje pritožbene stroške.

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena ZPP (Ur. l. RS št. 26/99).