Jedro

Zanikanje vtoževane terjatve v izterjevanem znesku pomeni zanikanje dolga in s tem zadostno obrazloženost ugovora. Presoja ponujenih dokazov ni stvar presoje obrazloženosti ugovora, temveč je stvar pravdnega postopka, saj postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine nima instrumentarija presojati dokaze.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 6. 5. 2020 (1. točka izreka). O zahtevku in stroških bo odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da se je dolžnik skliceval na ugovoru priloženo listino ″seznam odprtih postavk po partnerjih do 15. 5. 2020″ z dne 15. 5. 2020. Gre za listino, katere avtor je dolžnik, kot je razvidno iz same. Iz listine izhaja nasprotno od tega, kar trdi, da upniku na 15. 5. 2020, torej po vložitvi predloga za izvršbo in izdaji sklepa o izvršbi, še vedno dolguje 20.560,87 EUR (stolpec ″dolgujemo″), pri čemer se celo številke računov, dolgovani delni zneski in njihove zapadlosti v celoti ujemajo z zneski ter zapadlostmi iz predloga za izvršbo, z izjemo zahtevkov pod zaporedno številko 1 in 2 predloga za izvršbo. Razlika med skupnim zneskom, za katerega je bil vložen predlog za izvršbo, in zneskom dolžnika, ki izhaja iz njegove listine, ki jo je kot dokaz priložil ugovoru zoper sklep o izvršbi in na katero se v ugovornih navedbah sklicuje, je 131,42 EUR. Dolžnikov ugovor ne samo, da ni dovolj jasen in konkretiziran, le pavšalno zatrjuje, da naj bi terjatve do upnika sproti poravnaval glede na zapadlost, kar naj bi izhajalo iz priloženih dokumentov, temveč je s slednjimi v nasprotju.

3. Dolžnik v odgovoru vztraja pri podanih navedbah in prereka navedbe upnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Naloga sodišča prve stopnje je bila samo presoditi obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku. To v načelu potrjuje tudi upnik, ko navaja materialnopravno podlago.

6. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da sklep o izvršbi izpodbija v celoti in iz vseh razlogov, da naj sodišče ugovoru ugodi in sklep razveljavi, da naj stranki napoti na pravdo, da prereka zatrjevano stanje dolga, ker upnik ni upošteval medsebojnega poslovanja v celoti in znesek 20.692,29 EUR (toliko je skupni izterjevani znesek upnika) ni upravičen znesek, da ne drži navedba, po kateri se izterjuje navedeni znesek, da je potrebno znesek razčistiti in ugotoviti dejansko stanje dolga, da ne obstoji dolg dolžnika do upnika v vtoževanem znesku, da je po evidencah dolžnika odprt dolg še 1.692,29 EUR, da izhaja iz računovodskih evidenc dolžnika in prilaga dokumente ter prereka višino zneska. Kot dokaz je priložil izpisek odprtih postavk in predlagal zaslišanje strank. Upnik neutemeljeno navaja, da dolžnikov ugovor ni dovolj jasen in konkretiziran ter da le pavšalno zatrjuje ugovor višine. Zanikanje vtoževane terjatve v izterjevanem znesku pomeni zanikanje dolga in s tem zadostno obrazloženost ugovora. Upnik neupoštevno za ta postopek podaja svojo dokazno oceno priložene listine dolžnika, da naj bi z njo dejansko priznal pretežno dolgovani znesek, razen manjše razlike. Presoja ponujenih dokazov ni stvar presoje obrazloženosti ugovora, temveč je stvar pravdnega postopka, saj postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine nima instrumentarija presojati dokaze. Zadeva VSL II Ip 6036/2012 je en primer v sodni praksi in ne pomeni enotnosti. S sklicevanjem na listino in da naj bi bil po dolžnikovih evidencah odprt dolg 1.692,29 EUR se ni odpovedal generalnim trditvam o neutemeljenem znesku. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999. 2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008.