Jedro

Predlagatelj bi moral zatrjevani odstop od sodne prakse utemeljiti tako, da bi obrazložil, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim, ali pa pojasnil, zaradi katerih individualnih značilnosti konkretni škodni primer odstopa (je hujši) od ponujenih.

Na podlagi neobrazloženega in pavšalnega zatrjevanja odstopa od sodne prakse ni možna presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora druga tožena stranka tožeči stranki plačati 757,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2005 do plačila, toženi stranki pa sta tožeči stranki dolžni nerazdelno plačati 6.820,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2005 do plačila in zakonske zamudne obresti od 1.877,82 EUR od 21. 4. 2005 do 7. 9. 2005. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama prve in druge tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo še za nadaljnjih 500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2005, tako da je druga tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 717,81 EUR s pripadajočimi zakonskimi obrestmi, prva in druga tožena stranka pa sta ji dolžni nerazdelno plačati 6.460,26 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sicer je pritožbi zavrnilo in v nespremenjenem ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbi tožeče stranke je zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka na podlagi 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo dopusti, saj gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa ni enotna, obenem pa je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Izpodbija višino nepremoženjske škode za strah in telesne bolečine in meni, da je mladoletni tožnik upravičen do odškodnine iz tega naslova v celotni zahtevani višini. Prisojeno odškodnino za telesne bolečine 9.300,00 EUR primerja z odškodnino, prisojeno v zadevah II Ips 883/2008 in II Ips 339/2007. Prisojeno odškodnino za strah 700,00 EUR primerja z odškodnino, prisojeno v zadevah II Ips 622/2006, II Ips 501/2005 in II Ips 399/2008. Primerjava s prisojeno odškodnino v zadevah II Ips 883/2008, II Ips 622/2006 in II Ips 501/2005 pokaže, da je bila v bistveno prenizkem znesku prisojena tudi celotna odškodnina.

4. Predlog ni popoln.

5. V četrtem odstavku 367. b člena ZPP je določeno, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim pogojem predlagatelj ni zadostil. 6. V svoji vlogi ni opredelil, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Tožnik predlaga dopustitev revizije glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo za telesne bolečine in strah, iz njegovih navedb pa je mogoče izluščiti, da je prisojena odškodnina v primerjavi s podobnimi primeri iz sodne prakse prenizka, zato izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse in je posledično kršeno načelo enakosti pred zakonom.

7. Iz določb ZPP o vsebini predloga za dopustitev revizije izhaja, da je breme, da verjetno izkaže odstop od sodne prakse, na predlagatelju. Glede na to, da so v obsežni praksi Vrhovnega sodišča, v kateri so bila zavzeta stališča o vsebini pravnega standarda pravične denarne odškodnine, že izoblikovani kriteriji za njeno odmero, golo sklicevanje na sodbe Vrhovnega sodišča ne zadošča za vsebinsko obravnavo. Predlagatelj bi moral zatrjevani odstop od sodne prakse utemeljiti tako, da bi obrazložil, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim, ali pa pojasnil, zaradi katerih individualnih značilnosti konkretni škodni primer odstopa (je hujši) od ponujenih.

8. Ker na podlagi neobrazloženega in pavšalnega zatrjevanja odstopa od sodne prakse ni možna presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje, je Vrhovno sodišče nepopoln predlog zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

9. Odločitev o zavrženju predloga vsebuje odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za povrnitev stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).