Jedro

Obveznost na podlagi določila 117. člena OZ (nemožnost izpolnitve) ugasne le, če je izpolnitev objektivno nemogoča, če jo nihče ne more opraviti. Če obveznost lahko opravi nekdo drug, obveznost ne ugasne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo sklep o izdani začasni odredbi, s katerim je odredilo blokado računa odvetnika Z. K. in blokado računov tožene stranke do višine 744.635,68 EUR. Sodišče prve stopnje je štelo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožeča stranka. Bistvo pritožbenih navedb je: - obveznost plačila odškodnine tožeče stranke temelji na obojestranski pogodbi, kar ni enačiti s pravilom sočasne izpolnitve. V dvostranski pogodbi, ko sta obe stranki hkrati upnik in dolžnik, je vsaka stranka dolžna izpolniti svojo obveznost, hkrati pa ima pravico zahtevati izpolnitev svoje terjatve. Na to pravno naziranje sodišče prve stopnje ni odgovorilo in je zato podana bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP; - prodajalka K. K. ni več lastnica nepremičnine, ki jo je dolžna po prodajni pogodbi izročiti tožeči stranki. Nastopila je nemožnost izpolnitve, za katero odgovarja prodajalka. Obveznost tožeče stranke za plačilo kupnine je zato ugasnila na podlagi določila 117. člena Obligacijskega zakonika. Takšen ugovor je tožeča stranka pridobila po nastopu izvršilnega naslova in ga zato lahko uveljavlja v postopku izvršbe. Gre za ugovor ugasle terjatve iz 8. točke 55. člena ZIZ; - pri izdani začasni odredbi zoper odvetnika Z. K. ni bistveno na kateri račun je posegla, bistveno je, da se je poseglo na denarna sredstva, ki so bila nakazana v korist in na račun tožene stranke.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je bilo s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 205/2007 z dne 11. 06. 2009 ugotovljeno, da ne gre za sočasno izpolnitev obveznosti pogodbenih strank. Tožeča stranka zoper toženo stranko, kot prevzemnika terjatve, lahko ugovarja le ugovore, ki jih je imela zoper cedenta, le do trenutka, ko je izvedela za prenos terjatve (2. odstavek 421. člena Obligacijskega zakonika – OZ). O prenosu terjatve je bila tožeča stranka obveščena 28. 12. 2006, odstopnik terjatve K. K. pa ni več lastnica nepremičnine od 21. 09. 2009 dalje. Tožeča stranka je za obstoj izvršilnega postopka ob dajanju ponudbe za odkup nepremičnine, vedela. Toženec ne more biti odgovoren za nemožnost izpolnitve s strani prodajalke K. K. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za odločitev v tej zadevi so pomembna naslednja dejstva: - s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2073/2003-III z dne 14. 11. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1107/2006, je bilo ugotovljeno, da sta M. in K. K. sklenila kupoprodajno pogodbo, s katero je K. K. M.-u prodala nepremičnino parc. št. 1136/6, vl. št. 999 k.o. B., M. pa se ji je zavezala plačati odškodnino v znesku 82.471.245,00 SIT. M. je bilo naloženo, da je dolžna prodajalki kupnino plačati v 15 dneh; - K. K. je terjatev do M. s pogodbo o odstopu terjatve z dne 15. 12. 2006 odstopila prevzemniku S. P.; - s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 1596/2001, je bila nepremičnina parc. št. 1163/6 vl. št. k.o. B. izročena S. B. d.d. in od takrat dalje K. K. ni več lastnica te nepremičnine; - na podlagi sklepa o izvršbi I 648/2007 z dne 10. 07. 2008 je bilo S. P. Dne 02. 07. 2010 plačana s strani M., znesek 744.635,68 EUR.

6. Zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazan verjeten obstoj terjatve tožeče stranke na nedopustnost izvršbe, je pravilen. Pravilna je zato odločitev, s katero je bilo ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi ugodeno in izdana začasna odredba razveljavljena (267. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju).

7. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka ugovor neizpolnjene pogodbe postaviti v postopku, v katerem se je odločalo o obstoju izvršilnega naslova. Tega ugovora v izvršbi tožeča stranka zato nima več. Pritožba poskuša zadevo zamegliti s trditvijo, da je pravilo sočasne izpolnitve nekaj drugega, kot pravilo o medsebojni izpolnitvi v dvostranskih pogodbah. Gre za isti pravni pojem, enkrat za naslov, drugič pa za vsebino določila 101. člena Obligacijskega zakonika. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da tožeča stranka v izpodbijanem sklepu ni dobila odgovora na svoja pravna naziranja in da je zato podana bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala za verjetno, da je obveznost iz pogodbe med tožečo stranko in K. K. z dne 10. 09. 2002 ugasnila zaradi nemožnosti izpolnitve, ker K. K. tožeči stranki ne more več izročiti nepremičnine parc. št. 1163/6 vl. št. .... k.o. B. Obveznost na podlagi določila 117. člena Obligacijskega zakonika (nemožnost izpolnitve) ugasne le, če je izpolnitev objektivno nemogoča, če jo nihče ne more opraviti. Če obveznost lahko opravi nekdo drug, obveznost ne ugasne. Dejstvo, da K. K. tožeči stranki ne more izročiti nepremičnine parc. št. 1136/6, vl. št. ... k.o. B., torej ne pomeni ugasnitev obveznosti plačila kupnine s strani tožeče stranke, ker obveznost izročitve nepremičnine lahko izpolni sedanji lastnik te nepremičnine S. B. d.d. Prodajna pogodba iz tega naslova ni prenehala obstajati in obveznost plačila kupnine tako še vedno obstoji.

Tožeča stranka tako ni izkazala za verjetno, da je njena obveznost ugasnila, posledično zato ni izkazala obstoj verjetnosti zahtevka na nedopustnost izvršbe.

9. Glede tistega dela začasne odredbe, ki se nanaša na odvetnika Z. K. je pojasniti, da začasna odredba ni pravilno oblikovana. Prepoved izplačila bi morala biti naložena odvetniku, ne pa njegovi banki in le za sredstva, ki jih je odvetnik prejel in jih še ima za toženca. Pritožba tako nima prav, da se je poseglo zgolj na sredstva, ki so bila nakazana za toženo stranko. Poseglo se je na vsa sredstva na računu odvetnika.