Jedro

Položaj CSD se po ustaljeni sodni praksi približuje položaju, ki ga ima v postopku sodni izvedenec, mnenje CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.

Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerji med starši in otroki je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med njimi uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem se mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo. Za razvoj psihične strukture otrok sta v obravnavani zadevi, kot je ocenil CSD, pomembna oba starša. Začasna ureditev tedenskih stikov daje obema staršema pomemben delež časa z otrokoma.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka 2 izreka) potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagateljice se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 24. 3. 2022 in predlogu nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 25. 4. 2022 delno ugodilo in stike med mladoletnim A. A. ter mladoletnim B. B. z očetom C. C. začasno uredilo tako, da ti potekajo vsak torek, ko oče otroka prevzame v vrtcu po zaključku varstva oziroma v šoli po koncu pouka in sta z njim do naslednjega dne, ko ju pripelje v vrtec in v šolo ter vsak drugi vikend, ko oče otroka prevzame v petek v vrtcu oziroma v šoli in sta z njim do ponedeljka zjutraj, ko ju pripelje v šolo oziroma vrtec ter v tednu, ko otroka ne preživljata vikenda z očetom, z njim preživita čas še v četrtek, ko oče otroka prevzame v vrtcu oziroma v šoli in ju ob 19.00 uri pripelje na dom matere. Če na dan prevzema ali vrnitve otrok ni varstva v vrtcu ali pouka v šoli, oče otroka prevzame ob 15.00 uri na domu matere oziroma ju ob 9.00 uri zjutraj pripelje na dom matere. Preostali čas v času šole (po šolskem koledarju) otroka začasno preživljata z materjo. V času poletnih šolskih počitnic otroka z vsakim od staršev preživita čas po dogovoru, pri čemer se morata starša o točnih terminih preživljanja poletnih počitnic dogovoriti najkasneje do 24. junija. Če se starše o tem ne uspeta dogovoriti, preživita otroka z materjo prvi teden v mesecu juliju in z očetom drugi teden v mesecu juliju ter z očetom prvi teden v mesecu avgustu in z materjo drugi teden v mesecu avgustu. V preostalih dneh poletnih počitnic pa otroka s staršema čas preživljata, kot je določeno v prvem in drugem odstavku točke 1 (točka 1 izreka). Kar sta zahtevala več ali drugače (stiki med počitnicami in prazniki, stiki za rojstne dni), je sodišče zavrnilo (točka 2 izreka). Za primer kršitve je izreklo denarno kazen (točka 3 izreka), sklenilo, da začasna odredba velja do pravnomočne ali drugačne odločitve sodišča (točka 4. izreka), pritožba pa ne zadrži njene izvršitve (točka 5 izreka). Odločilo je še, da bo o stroških postopka zavarovanja odločilo s končno odločbo (točka 6 izreka).

2. Zoper zavrnilni del (točko 2 izreka) sta se pravočasno iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica in nasprotni udeleženec.

Predlagateljica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da v drugi alineji 1. točke izreka določi, da vikend stiki potekajo od petka, ko oče prevzame otroka ob 15.00 uri na materinem domu, do nedelje, ko oče otroka pripelje na dom matere ob 19.00 uri, nasprotnemu udeležencu pa naloži v plačilo stroške dosedanjega in pritožbenega postopka. Meni, da je takšen režim izvrševanja stikov otrokoma v največjo korist. Poudarja, da imata otroka posebne potrebe ter zunanji svet in spremembe dojemata oziroma doživljata drugače kot njuni sovrstniki. Z njene strani predlagani režim predaj pred vikendi in stiki pa otrokoma omogoča, da se po zaključku varstva in pouka vrneta domov, v miru pojesta in nato sproščeno pripravita oblačila, igrače in druge potrebščine, ki jih želita odnesti na stik. Takšna je v prvi vrsti tudi želja otrok. Prepričana je, da bo tak način izvrševanja stikov podprla tudi klinična psihologinja, ko bo mnenje izdelala. Sodišču prve stopnje očita, da ni opredelilo, zakaj tako znatno širi vikend stike in vztraja, da CSD ni nikoli izrazil mnenja, da naj se vikend stiki zaključijo ob ponedeljkih s predajo otrok v vrtcu oziroma šoli. Iz sklepa tudi ne izhaja, kakšno zvezo imajo predaje otrok z „dogovarjanji in usklajevanji stikov“. Meni, da ni nobene potrebe, da morata otroka s posebnimi potrebami sedaj že ob četrtkih zvečer, ko se vsak drugi teden tudi komaj vrneta iz stika pri očetu, že pakirati za vikend stik, se poslavljati od mame, h kateri sta komaj prišla in v šolo nositi potovalke ter vse šolske potrebščine z dodatnimi nalogami, ki jih morata opravljati zaradi svojih potreb. Zaradi tega sta v hudi stiski. Otroka imata znižane prilagoditvene spretnosti. B. B. je bil sprejet v izobraževalni program na Zavodu za gluhe in naglušne, nevrologinja pa je na zadnjem pregledu celo podala sum, da bi lahko imel cerebralno paralizo. Glede na specifiko primera in voljo otrok bo lahko primeren obseg stikov presojala samo sodna izvedenka, zato bi moralo sodišče ravnati restriktivno in ne prejudicirati odločitve, pa še to v nasprotju z mnenjem CSD in brez vsake obrazložitve.

Nasprotni udeleženec pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da določi stike tudi v času krajših počitnic, praznikov in rojstnih dni (kot je predlagal v predlogu z dne 22. 4. 2022). Prepričan je, da je dolgotrajna izpostavljenost (zaradi dolgotrajnega postopka in čakanja na izvedensko mnenje) otrok situaciji, ko se starša nista sposobna dogovoriti za način preživljanja počitnic, za otroka škodljiva, režim tedenskih stikov pa za počitnice zaradi večkratnega prehajanja ni primeren. Sodišču prve stopnje še očita napačno oceno v 13. točki obrazložitve glede stikov do novembra 2021 in poudarja, da dogovora med staršema glede stikov na CSD ni bilo.

3. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta na pritožbo nasprotnika odgovorila in se zavzemata za njeno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Predlagateljica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je brez podlage in razlage stike razširilo. Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev o stikih med tednom in med vikendi (v nadaljevanju: tedenski stiki) oprlo na mnenje Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD), ki je podprl določitev strukturiranega in transparentno določenega povečanega režima stikov. Pravilno je sklepalo, da je neprimeren in visoko konflikten odnos med staršema, ko se je vsak po svoje lotil urejanja razmerij in se ne moreta sporazumeti o tem, kdaj bosta otroka čas preživljala z enim in drugim staršem, kje bosta prevzemala in kam vračala otroka otrokoma v škodo. Zato je utemeljeno štelo, da so pogoji za začasno ureditev režima tedenskih stikov izpolnjeni. Starša sta obvezana, da tako določeni režim spoštujeta, to pa preprečuje samovoljo in posledično konflikte med njima. Prav tako utemeljeno je določilo način prehoda otrok tako, da je stika med staršema čim manj, kar dodatno prispeva k zmanjševanju konfliktnih situacij. Predlagateljica se zato neutemeljeno sprašuje kaj ima predaja otrok z „dogovarjanji in usklajevanji stikov“. Izrečena denarna kazen za primer kršitve določenih stikov je res namenjena preprečevanju samovolje, s tem pa ni zagotovljeno tudi, da otroka ne bosta izpostavljena konfliktnemu odnosu staršev ob predaji. Položaj CSD se po ustaljeni sodni praksi približuje položaju, ki ga ima v postopku sodni izvedenec, mnenje CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. CSD je v mnenju z dne 6. 4. 2022 zapisal, da se je glede porazdelitve stikov oziroma vključevanja obeh staršev v skrb za otroka že opredelil v mnenju z dne 24. 5. 2021 in pri tem tudi glede začasne ureditve stikov vztraja. Zavzel je stališče, da bi bil otrokoma v korist povečan obseg stikov na način, da bi ju oče vsak drugi vikend in enkrat tedensko prevzel v vrtcu in šoli in ne na domu matere ter bi ju v šolo in vrtec tudi pripeljal. Odločitev sodišča prve stopnje glede tedenskih stikov je tako v vseh komponentah podprta z mnenjem CSD. CSD pri tem tudi ni zanemaril, da imata otroka posebne potrebe, saj je v mnenju upošteval podatke osnovne šole ..., ki jo obiskuje A. A. in Vrtca D., ki ga obiskuje B. B. Prepričanje predlagateljice, da bo izvedenka podprla stike, kot jih predlaga predlagateljica, pa je preuranjeno in z ničemer podprto, pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje stike določiti bolj restriktivno, pa je glede na mnenje CSD neutemeljen. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi v zadostni meri obrazložena, da omogoča pritožbeni preizkus.

6. Sodišče prve stopnje je poudarilo, da je režim preživljanja poletnih počitnic izjemoma začasno uredilo, primarno pa ponudilo staršema, da se o tem sama dogovorita. Režima preživljanja ostalih počitnic in praznikov (in rojstnih dni) sodišče prve stopnje ni uredilo in je predloga v tem delu utemeljeno zavrnilo, saj je pravilno ugotovilo, da pogojev za izdajo začasne odredbe v tem delu ni. Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerji med starši in otroki je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med njimi uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem se mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo. Sodišče jo izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. Za razvoj psihične strukture otrok sta v obravnavani zadevi, kot je ocenil CSD, pomembna oba starša. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da že začasna ureditev tedenskih stikov daje obema staršema pomemben delež časa z otrokoma. Morebitna dolgotrajnost postopka in daljše čakanje na izvedensko mnenje zato ne moreta biti razlog, ki utemeljuje potrebo po začasni ureditvi preživljanja tudi krajših počitnic, praznikov in rojstnih dni. Če se starša glede tega ne bosta dogovorila, bosta otroka čas s staršema preživljala tako, kot je določeno za tedenske stike in zaradi tega brez dvoma ne bosta ogrožena.

7. Na ostale pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbi nasprotnega udeleženca niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12).

8. Ker po opisanem v pritožbah zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagateljice (nasprotni udeleženec jih ni priglasil) je sodišče pridržalo za končno odločbo (163. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka16/2019.