Jedro

Glede na to, da je začasna zastopnica odvetnica, torej prava vešča oseba, se v konkretnem primeru domneva, da pozna pravo in s tem tudi določilo 4. člena ZST-1, ki določa, da začasni zastopnik ni dolžan plačevati sodnih taks tistega, ki ga zastopa. Strošek za plačilo takse zato ni potrebni strošek zastopanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se začasni zastopnici tožene stranke, odvetnici P. R., poleg že priznanih stroškov za zastopanje v znesku 245,64 EUR, priznajo še stroški v višini 72,80 EUR.

II. Začasni zastopnici se priznajo stroški za pritožbo v znesku 60,00 EUR, ki se plačajo iz predujma tožeče stranke, v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začasni zastopnici tožene stranke, odvetnici P. R. priznalo stroške za zastopanje v znesku 245,64 EUR, ni pa priznalo priglašenih 10,00 EUR za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. številki 6000 ZOdvT, saj Zakon o odvetniški tarifi predvideva, da se pavšalni znesek za fotokopiranje ali tiskanje dokumentov, ki jih je treba dostaviti nasprotni stranki, stranki prizna le, če bi bilo treba izdelati več kakor 100 strani, kar pa v konkretnem primeru ni bilo potrebno. Poleg tega pa sodišče začasni zastopnici tudi ni priznalo priglašenih stroškov sodne takse, saj začasni zastopnik skladno s 4. členom ZST-1 ni dolžan plačevati sodnih taks tistega, ki ga zastopa, poleg tega pa iz spisa ni razvidno, da bi začasna zastopnica sodno takso sploh plačala.

2. Zoper sklep se pritožuje začasna zastopnica tožene stranke ter predlaga, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki glede odmere višine stroškov začasne zastopnice tožene stranke spremeni oz. podrejeno izpodbijani sklep v I. točki razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, v obeh primerih pa tožeči stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, kot jih bo odmerilo sodišče. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Začasna zastopnica tožene stranke navaja, da jo je samo sodišče s plačilnim nalogom opr. št. VL 69770/2011 pozvalo k plačilu sodne takse za ugovor v znesku 40,00 EUR, in sicer v roku 8 dni od vročitve omenjenega naloga ter jo ob tem opozorilo, da se bo v nasprotnem primeru štelo, da je ugovor umaknjen. Na tem mestu začasna zastopnica še dodaja, da je dne 17.9.2012 poravnala sodno takso v višini 40,00 EUR, kar izhaja tudi iz priloženega potrdila – prometa na računu z dne 11.2.2014. V nadaljevanju pritožnica uveljavlja tudi nagrado za sestavo ugovora po tar. št. 3468 ZOdvT v višini 52,20 EUR ter izdatke in poštnino po tar. št. 6000 in 6002 ZOdvT v višini 20,60 EUR.

5. Glede na to, da je začasna zastopnica tožene stranke odvetnica, torej prava vešča oseba, se v konkretnem primeru domneva, da pozna pravo in s tem tudi določilo 4. člena ZST-1, ki določa tako, kot to navaja sodišče v izpodbijanem sklepu, torej da začasni zastopnik ni dolžan plačevati sodnih taks tistega, ki ga zastopa. Strošek za plačilo takse zato ni potrebni strošek zastopanja. Pritožba v tem delu ni utemeljena.

6. Glede stroškov, ki jih začasna zastopnica uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi, to je nagrado za sestavo ugovora po tar. št. 3468 ZOdvT v višini 52,20 EUR ter izdatke in poštnino po tar. št. 6000 in 6002 ZOdvT v višini 20,60 EUR, se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Začasna zastopnica je dne 5.9.2012 v imenu tožene stranke vložila ugovor zoper sklep o izvršbi opr. št. VL 69770/2011 z dne 24.6.2011, v katerem je priglasila tudi omenjene stroške, ki pa jih prvostopenjsko sodišče neutemeljeno ni priznalo, saj jih je začasna zastopnica uveljavljala v skladu z ZOdvT.

7. Pritožbi je bilo treba ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se začasni zastopnici priznajo dodatni stroški v znesku 72,80 EUR. Začasna zastopnica je s pritožbo delno uspela, zato je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov, ki so odmerjeni v znesku 60,00 EUR (50,00 EUR tar. št. 3220 ZOdvT in 10,00 EUR tar. št. 6002 ZodvT).