Jedro

Glede na nesporno dejstvo, da je tožnik že vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev revizije, ki je bila zavrnjena, je po mnenju sodišča upravni organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP prošnjo tožnika kot nedovoljeno pravilno zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zadevi, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodita pod opr. št. Bpp 306/2011 in opr. št. Bpp 422/2011, združila v skupno obravnavo in odločanje pod opr. št. Bpp 306/2011 in zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev revizij zoper sodbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani: opr. št. I U 223/2011-7 z dne 5. 4. 2011, opr. št. I U 239/2011-6 z dne 5. 4. 2011, opr. št. I U 241/2011-6 z dne 5. 4. 2011, opr. št. I U 240/2011-6 z dne 5. 4. 2011, opr. št. I U 242/2011-6 z dne 5. 4. 2011, opr. št. I U 243/2011-6 z dne 5. 4. 2011, opr. št. I U 483/2011-7 z dne 14. 4. 2011, opr. št. I U 642/2011-7 z dne 14. 4. 2011 in opr. št. I U 643/2011-7 z dne 14. 4. 2011, opr. št. I U 895/2011-4 z dne 8. 6. 2011, opr. št. I U 896/2011-4 z dne 8. 6. 2011, opr. št. I U 897/2011-4 z dne 10. 6. 2011, opr. št. I U 898/2011-4 z dne 10. 6. 2011, opr. št. I U 899/2011-4 z dne 10. 6. 2011 in opr. št. I U 900/2011-4 z dne 10. 6. 2011 in za vložitev revizij zoper sklepa Upravnega sodišča RS v Ljubljani: opr. št. I U 223/2011-3 z dne 9. 2. 2011 in opr. št. I U 483/2011-6 z dne 12. 4. 2011. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), priložil odločbo CSD Domžale z dne 31. 1. 2011, sklep Okrajnega sodišče v Domžalah z dne 27. 10. 2008 in izvedeniško mnenje z dne 3. 5. 2011. Sklicuje se na 49. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Potem, ko je organ opravil poizvedbe, je ocenil, da tožnik v predmetni zadevi dodelitve BPP lahko sam nastopa in opravlja dejanja v postopku. Tožnik prošnje ni vložil na predpisanem obrazcu BPP št. 1, vendar je mogoče iz njegove prošnje in podatkov razbrati vse podatke, ki so vsebovani v obrazcu in potrebni za odločanje. Pristojni organ za BPP je združil zadeve na podlagi prvega odstavka 130. člena ZUP. V konkretnih primerih gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP zaradi izpodbijanja sodb in sklepov, kot so navedeni, za podobno dejansko stanje z isto pravno podlago.

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z vloženimi revizijami zoper zgoraj navedene sodbe in sklepa Upravnega sodišča RS. Iz ugotovitev organa za BPP izhaja, da je tožnik za navedene zadeve že vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev revizij in je bilo o njegovi prošnji odločeno (opr. št. Bpp 271/2011), in sicer je bila vloga zavrnjena. Organ za BPP ugotavlja, da je vloga tožnika za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na vložitev revizij zoper navedene odločitve, neutemeljena iz razloga neizpolnjevanja objektivnega pogoja, kar pomeni, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh (prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki ga citira). V zvezi s sklepoma, zoper katera želi tožnik vložiti revizijo, pa pristojni organ ugotavlja, da z nobenim od njiju ni bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1. Pristojni organ tudi ugotavlja, da tožnik v vloženi reviziji zoper navedene sklepe ne navaja ničnostnih razlogov v smislu 279. člena ZUP, ki ga citira in se nanj sklicuje. Iz navedenega jasno izhaja, da revizija v obravnavani zadevi ni dopustna, navedeno pa je organ za BPP že ugotovil v odločbi št. Bpp 271/2011-2 z dne 26. 10. 2011, s katero je prošnjo tožnika kot neutemeljeno zavrnil. Navedeno je razlog, da je v obravnavanem primeru primeru prošnjo tožnika za BPP na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP z dne 20. 5. 2011 in 4. 7. 2011 zavrgel, saj se dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavanih zadevah nista spremenili.

3. Tožnik je vložil tožbo v kateri navaja, da naj zaradi pravdne nesposobnosti sodišče v skladu z določbami 4. poglavja ZBPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožniku postavi začasnega zastopnika, ki bo zoper navedeno odločbo vložil strokovno tožbo. Sklicuje se na sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N 53/2011 z dne 29. 11. 2011, iz katerega je razvidno, da zaradi svojih psihičnih težav ni sposoben sestaviti strokovne tožbe, za odvetnika pa nima denarja. Vlaga laično tožbo, ker meni, da je napadeni sklep nezakonit, ničen ter obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo ZUP in ignoranco 35. člena in 36. člena ZBPP. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi (prav odpravi), zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP ali sklep razveljavi (prav odpravi) in ugodi prošnji za nujno BPP z dne 20. 5. 2011. 4. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Kot pravilno ugotavlja že tožena stranka gre pri obravnavanih tožnikovih prošnjah za podobno dejansko in pravno podlago, in sicer za vložitev revizij zoper navedene zadeve (točka 2 izreka izpodbijanega sklepa) in hkrati za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v teh postopkih. Glede na nesporno dejstvo, ki je ugotovljeno, da je tožnik za zgoraj navedene zadeve že vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev revizij, ki je bila zavrnjena z odločbo pod opr. št. Bpp 271/2011 z dne 26. 10. 2011, je po mnenju sodišča na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP treba prošnjo tožnika za v tem sklepu obravnavane zadeve, kot nedovoljeno zavreči, tako kot pravilno ugotavlja (med drugim) tudi tožena stranka ob ugotovitvi, ki tudi ni sporna in sicer, da se dejanska in pravna podlaga v obravnavanih zadevah nista spremenili. Tožnikovo sklicevanje na sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N 53/2011 z dne 29. 11. 2011 na drugačno odločitev ne vpliva. Navedeni sklep se po informaciji, ki jo je pridobilo sodišče, nanaša na postavitev izvedenca v postopku odvzema poslovne sposobnosti, česa drugega pa tožnik tudi ne zatrjuje. Protispisno je zatrjevanje tožnika v tožbi, da je zahteval nujno BPP dne 20. 5. 2011, saj iz prošnje to ne izhaja, zato sodišče te navedbe kot neutemeljene zavrača, tožnik za nujno BPP pa tudi ne prilaga dokazil, ki bi bili eventualno lahko relevantni.

7. Ob takem stanju stvari tudi ni treba ugotavljati obstoj objektivnih okoliščin po 24. členu ZBPP oz. ugotovitev, da tožnik tudi nima verjetnih izgledov za uspeh po prvem odstavku 24. člena ZBPP v zvezi z v izreku navedenima sklepoma Upravnega sodišča RS. Za slednja tožena stranka namreč ugotavlja, da z nobenim od njiju ni bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1 in da tega tožnik tudi ne navaja v smislu 279. člena ZUP in da vse to izhaja tudi iz odločbe opr. št. Bpp 271/2011-2 z dne 26. 10. 2011, s katero je bila prošnja tožnika že zavrnjena kot neutemeljena.

8. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.