Jedro

V konkretni zadevi je razrešitev odvetnice predlagal tožnik, zato gre za situacijo iz devetega odstavka 30. člena ZBPP, in ne odvetnica, zaradi česar bi tožena stranka morala v postopku ugotoviti, ali so podani razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na njeni strani. V postopku bi tako tožena stranka morala ugotoviti, ali postavljena odvetnica ne opravlja v redu svoje dolžnosti. V primeru ugotovitve, da ni razlogov za razrešitev na strani odvetnice, bi tožena stranka morala tožnikovo zahtevo za razrešitev postavljene odvetnice zavrniti. Tožena stranka pa je zaključila, da so podani razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani tožnika in s tem dejanski stan iz desetega odstavka 30. člena ZBPP s pravnimi posledicami po enajstem odstavku 30. člena ZBPP. Po presoji sodišča pa v konkretni zadevi ni izkazano, da gre za to situacijo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 776/2008 z dne 19. 10. 2012 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v I. točki ugotovila, da je bila tožniku z odločbo Bpp 776/2008 z dne 24. 10. 2008 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), v II. točki razrešila odvetnico A.A., ki je bila z odločbo o razrešitvi Bpp 776/2008 z dne 5. 9. 2011 namesto odvetnice B.B. določena za izvajanje BPP, v III. točki izreka odločila, da je odvetnica A.A. dolžna pristojnemu organu za BPP v roku 8 dni vrniti izpolnjeno napotnico, sicer ne bo upravičena do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP, v IV. točki izreka pa odločila, da bo tožnik moral sodišču povrniti znesek neupravičeno prejete BPP v obliki nagrade in potrebnih izdatkov vseh dodeljenih odvetnic, o čemer bo odločeno naknadno s posebnim sklepom. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku odobrena BPP v prvi fazi za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, v zvezi s pravnim položajem tožnika in njegovimi izgledi za uspeh v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II R 206/2008 (nato P 3481/2008 - III) in v drugi fazi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v navedenem pravdnem postopku ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks. Za izvajanje BPP je bila najprej določena C.C., odvetnica v …. Z odločbo 15. 1. 2010 je tožena stranka odvetnico C.C. razrešila iz razloga na strani tožnika in za nadaljnje izvajanje BPP določila odvetnico B.B. Ker je bila odvetnica B.B. odsotna zaradi porodniškega dopusta, jo je tožena stranka z odločbo 5. 9. 2011 razrešila in namesto nje za izvajanje dodeljene BPP določila odvetnico A.A. Tožnik je na naroku 15. 10. 2012 izjavil, da preklicuje pooblastilo odvetnici A.A. in vložil prošnjo, da se mu dodeli novega odvetnika, vendar ne B.B. Pojasnil je, da odvetnica A.A. ni odgovarjala na njegove telefonske klice, po elektronski pošti je želel termin sestanka pred glavno obravnavo, vendar je odklonila. Odvetnica A.A. je v svojem odgovoru pojasnila, da se strinja s svojo razrešitvijo in poudarila, da je sodelovanje s tožnikom težko, saj ji je tožnik na njeno opozorilo, da s sodbo, ki jo je sodišče kot razsojeno zadevo vpogledalo 24. 9. 2010, razpolaga, odgovoril, da sodbo ima in jo pozna, vendar naj si odvetnica sama vpogleda spis in pojasni svoja stališča. Čeprav je pri odvetnici B.B. listine vpogledala, razrešena odvetnica meni, da na takšen način koristi tožnika ne more zastopati. Tožbo za ničnost, na katero se sklicuje tožnik, je videla na naroku pri tožniku, ko jo je le-ta vročil sodišču, vendar se nanaša na postopek, kjer tožnika ne zastopa.

Na podlagi navedenega tožena stranka ocenjuje, da so podani razlogi za razrešitev odvetnice A.A., podobno kot pred tem odvetnice C.C., na strani tožnika. Ugotavlja tudi, da iz priloženih listin izhaja, da je razrešena odvetnica na elektronski dopis tožnika istega dne odgovorila, prav tako se je udeležila naroka za glavno obravnavo 15. 10. 2012. Njena opozorila tožniku, da se mora na narok tudi sam pripraviti, so bila povsem na mestu. Po drugi strani tožena stranka meni, da navedbe tožnika niso dovolj tehtne in izražajo osebno nezadovoljstvo z delom odvetnice. Skladno z zadnjim odstavkom 30. člena ZBPP se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabijo določbe o neupravičeno prejeti BPP, če pristojni organ za BPP tudi novo postavljeno odvetnico razreši na strani upravičenca do BPP. Ker je tožena stranka pred tem z odločbo Bpp 776/2008 z dne 15. 1. 2010 odvetnico C.C. razrešila iz razloga na strani upravičenca, tožena stranka ugotavlja, da gre za drugo razrešitev dodeljene odvetnice iz razlogov na strani upravičenca v istem pravdnem postopku.

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja, prav tako se ne strinja z ravnanjem Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ker ni prava uka oseba, prosi naslovno sodišče za BPP. Z njeno pomočjo bo tožnik dokazal, da so vse navedbe v odločbi netočne in lažne. Tožnik navaja, da mu je bila z odločbo 5. 9. 2011 dodeljena odvetnica A.A., ki pa tožnika ni zastopala korektno. Krivda za menjavo odvetnice je celoti na strani odvetnice. Sodišče očitno namerno dodeljuje odvetnike, ki nočejo zastopati, da bi tožnik tako ostal brez pravne zaščite. Tako ravnanje je podlo, nezakonito ter nedopustno. Ker je prejemnik socialne podpore, prosi za oprostitev vseh stroškov postopka in sodnih taks. Prosi tudi za BPP v zvezi s predmetno tožbo.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je bila po isti odločbi o dodelitvi BPP in v istem pravdnem postopku razrešena že druga odvetnica iz razlogov na strani tožnika. Dejansko stanje glede razlogov za razrešitev odvetnice A.A. je bilo ugotovljeno na podlagi zapisnika o opravljeni glavni obravnavi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 3481/2008 – III, zato pridobitev dodatnih listin ali izjav udeležencev ni bila potrebna. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožnik v zvezi z odgovorom tožene stranke in njenim sklicevanjem na zapisnik glavne obravnave v zadevi P 3481 - III navaja, da meni, da sodišče ni prišlo do pravilnega zaključka, ker tožnika ni pozvalo, da odgovori na navedbe odvetnice A.A. in se je zadovoljilo z zapisnikom, ki ga je diktiral sodnik D.D. in ne tožnik. Omenjeni sodnik je zahteval, da mora tožnik odvetnico razrešiti, ker bo le tako lahko predlagal novi rok za glavno obravnavo. Kljub temu je vodil postopek in zaslišal pričo. Tožnik je odvetnico razrešil, ker ga v zadevi ni zastopala korektno. Sodnik je na predhodnem naroku naročil odvetnici naj vpogleda v spise P 2767/2008 – III ter poda svoje mnenje. Odvetnica tega ni storila, na telefonske klice tožnika in pozive preko elektronske pošte pa se ni odzivala. Odvetnica je v elektronski pošti 2. 10. 2012 tožniku napisala, da naj se kar sam pripravi na obravnavo. Tožnik nadalje navaja, da mu je že predhodna odvetnica B.B. dejala, da ji v zadevah, v katerih ga zastopa, grozijo. Odvetnica A.A. je z navdušenjem sprejela, ko jo je tožnik razrešil pooblastila. Tožnik je sicer dejal sodniku, da odvetnice sam ne more razrešiti, ker ne ve, če mu bo dodeljen drug odvetnik, vendar je sodnik vztrajal, da mora tožnik sam dati odvetnici A.A. odpoved pooblastila. Navedeno odvetnico je želel zamenjati, ker ga ni korektno zastopala, ko se je sodnik domislil, kako bi tožnika izločil iz postopka. Odvetnica mu je razložila namen sodnika o tožnikovem pregledu pri sodnemu izvedencu nevropsihiatru zaradi ugotovitve procesne sposobnosti. Tožnik je odvetnici dokazoval, da je popolnoma zdrava oseba, ter da naj primerno ukrepa zoper ravnanja sodnika. Od odvetnice je zahteval, da poda zahtevo za izločitev sodnika, vendar je odgovorila, da meni, da ni takih okoliščin, da bi podala predlog za izločitev sodnika. Sklicuje se tudi na neupravičeno sojenje v drugih zadevah. Meni, da je bila razrešena tudi predhodna odvetnica C.C. po njeni krivdi in ne po krivdi tožnika. Sklicuje se na to, da je zoper sodnika D.D. podal nadzorstveno pritožbo ter zahtevo, da se sodišče v celoti izloči iz postopka. Nadalje se sklicuje še na druge kazenske ovadbe, ki jih je podal zoper določene sodnike ter na vložene tožbe ter prilaga 14 strani elektronskih sporočil. Tožba je utemeljena.

ZBPP v devetem odstavku 30. člena določa, da sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Namesto razrešenega odvetnika postavi drugega. O razrešitvi se obvesti Odvetniška oziroma Notarska zbornica Slovenije. V desetem odstavku je določeno, da lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. V enajstem odstavku pa je določeno, da če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljalo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.

Izpodbijana odločba temelji na zaključku organa, da so izpolnjene okoliščine iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP, po kateri se šteje, da upravičencu – tožniku BPP ni bila odobrena ter se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Za tak zaključek tožene stranke pa v predmetni zadevi po presoji sodišča zakonski pogoji niso izkazani.

V konkretni zadevi ni sporno, da razrešitve ni predlagala postavljena odvetnica, pač pa tožnik sam, pri čemer se je skliceval na razloge, ki naj bi bili na strani postavljene odvetnice. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzema navedbe tožnika in navedbe omenjene odvetnice iz zapisnika glavne obravnave z dne 15. 10. 2012, ki se nanaša na zadevo, zaradi zastopanja katere je bila odvetnica imenovana, in na kateri je tožnik preklical pooblastilo omenjeni odvetnici. Nato ob presoji navedb tožnika in omenjene odvetnice, kot so navedene v zapisniku iz omenjene glavne obravnave, zaključuje, da so za razrešitev odvetnice podani razlogi na strani tožnika. Zaključuje, da gre za dejanski stan iz desetega odstavka 30. člena ZBPP (razrešitev odvetnice iz razlogov na strani tožnika), zato nastopijo posledice, kot izhajajo iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP.

Sodišče ugotavlja, da je v konkretni zadevi predlagal razrešitev odvetnice tožnik, zato gre za situacijo iz devetega odstavka 30. člena ZBPP, in ne odvetnica, zaradi česar bi po presoji sodišča tožena stranka morala v postopku ugotoviti, ali so podani razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani odvetnice. V postopku bi tako tožena stranka morala ugotoviti, ali postavljena odvetnica ne opravlja v redu svoje dolžnosti (deveti odstavek 30. člena ZBPP). V primeru ugotovitve, da ni razlogov za razrešitev na strani odvetnice, bi tožena stranka morala tožnikovo zahtevo za razrešitev postavljene odvetnice zavrniti. Tožena stranka pa je zgolj na podlagi zapisnika glavne obravnave v zadevi, v kateri je tožnika zastopala razrešena odvetnica, na kateri je tožnik sicer zahteval razrešitev odvetnice in na podlagi odgovora razrešene odvetnice, kot je povzet v zapisniku navedene obravnave, zaključila, da so podani razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani tožnika in s tem dejanski stan iz desetega odstavka 30. člena ZBPP s pravnimi posledicami po enajstem odstavku 30. člena ZBPP. Po presoji sodišča pa v konkretni zadevi ni izkazano, da gre za to situacijo.

Utemeljeni so tudi tožnikovi ugovori, da bi tožena stranka morala tožniku omogočiti, da se opredeli do navedb postavljene odvetnice ter tožnika pozvati, da v tem postopku, ki se vodi pred organom za BPP, odgovori na njene navedbe. Tožena stranka postopka po povedanem ni vodila v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ob upoštevanju načela zaslišanja strank (9. člen ZUP).

Iz povedanega izhaja, da tožena stranka v konkretni zadevi ni pravilno uporabila določb materialnega zakona, kršila pa je tudi pravila upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Sodišče je zato tožbi ugodilo in v skladu s 3. in 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena, zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, saj je tožnik oproščen plačila sodnih taks v obravnavani zadevi že na podlagi samega zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

Tožnik je hkrati s tožbo vložil tudi prošnjo za dodelitev BPP zaradi pravnega svetovanja v zvezi s to tožbo in zastopanjem tožnika v tem upravnem sporu, ki pa je bila z odločbo organa za Bpp tega sodišča, Bpp 205/2012-4 z dne 17. 12. 2012, zavrnjena.