Jedro

Tožnik ne more zahtevati sodnega varstva pred motenjem posesti, kadar zatrjevano motilno ravnanje predstavlja le nebistveno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti. Dejstvo, da je bila postavitev ovire na dvorišču, ki je bilo v skupni uporabi pravdnih strank, začasna in da po njeni odstranitvi tožniki lahko uporabljajo dvorišče na enak način kot prej, ne zadostuje za zavrnitev prepovednega dela zahtevka. Ne da bi bilo ugotovljeno, kakšen je bil obseg motenja (sprememba v dotedanjem načinu izvrševanja posesti), koliko časa je oviranost trajala (v sklepu niso navedene okoliščine, ki bi omogočale presojo o trajanju "začasne ovire") in ali obstaja nevarnost ponovitve motenja, je zaključek o neobstoju ekonomskega interesa zmoten.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v delu, v katerem se nanaša na zahtevek za prepoved bodočih posegov v posest tožnikov glede hoje in vožnje po nepremičnini parc. št. *75/3 k. o. X v zvezi z ugotovitvijo o postavitvi traverz, nasipanju peska in postavitvi cevi za odvod meteorne vode na sredo dvorišča, ter o stroških postopka in se zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končni sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1) zavrnilo tožbeni zahtevek (a) za ugotovitev, da je toženec motil tožnike v mirni posesti nepremičnine parc. št. *75/3 k. o. X s tem, ko je 30. 8. 2011 na tej parceli postavil težke traverze na tlakovce na dvorišču, nasipal pesek, postavil cevi za odvod meteorne vode, nastavil palete fasadnega kamna na sredo dvorišča, (b) za odstranitev traverz, peska, cevi in palet in (c) za prepoved bodočih takih in podobnih motilnih ravnanj, 2) zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno tožbo) v delu, ki se nanaša na motenje, prepoved in odstranitev desk, palet in cevi ob zidani steni, in 3) tožnikom naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka.

2. Tožniki v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljajo vse pritožbene razloge. Predlagajo, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Sklep se ne opredeli glede pravočasnosti tožbe v zvezi z naložitvijo desk ob lesi. Prav tako se ne opredeli do vprašanja, kje je bila postavljena traverza, o katerem betonskem loku so govorile stranke in kje je bil nasipan pesek. Nepremičnina je bistvena za dostop do nepremičnin tožnikov, tako da vsaka ovira bistveno in resno posega v uporabo posesti in dvorišča. Če bi šlo dejansko za kratkotrajna ravnanja, tožniki ne bi sprožili tega postopka. Šlo je za namerno motenje, toženec pa je že večkrat prej ravnal na podoben način. Glede na to, da iz fotografij izhaja, da so vse stranke uporabljale celotno dvorišče, in da vsaka odložitev materiala ovira uporabo dvorišča, imajo tožniki kljub odstranitvi stvari še vedno interes za odločitev o prepovednem zahtevku. Sodišče bi moralo ponovno izvesti predlagan dokaz z zaslišanjem strank in z ogledom kraja, ker bi tako lahko ugotovilo, da postavitev zatrjevanih ovir tožnikom dejansko onemogoča uporabo dvorišča. Poleg tega je toženec sam povedal, da traverze ni vgradil in je bila odstranjena dva meseca pozneje kot ostali material, ki pa je bil tudi odstranjen šele po vložitvi tožbe. Glede palet fasadnega kamna, postavljenih v prehodu, ni bilo ugotovljeno, kakšen je bil obseg prehoda pred motenjem in po njem, v nasprotju s trditvami in izpovedbo tretjega tožnika pa je ugotovitev, da on ni uporabljal prehoda. Odločitev o stroških je napačna, ker ni razvidno, na katerega od tožnikov se obveznost nanaša, in ker stroški toženčevega prihoda na vsak narok niso potrebni za postopek.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v prvem odločanju razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bilo ugodeno zahtevku za prepoved bodočega motenja na parc. št. *75/3 k. o. X, zlasti pa odlaganje peska, cevi za odvod meteorne vode, palet fasadnega kamna ali traverz, in v delu, v katerem je bila zavržena tožba tretjega tožnika zaradi motenja, prepovedi in odstranitve desk ter glede stroškov postopka. V razlogih je navedlo, da niso navedena vsa odločilna dejstva v zvezi s prepovednim zahtevkom in da je podan dvom o pravilnosti stališča glede pravočasnosti tožbe v zvezi s postavitvijo desk, postavljenih ob lesi ob zidani steni. Poleg ugotovitve, da je toženec navedeni material odložil na dvorišču in da ga je že umaknil, je za ugoditev prepovednemu zahtevku treba ugotoviti še, ali je bilo toženčevo ravnanje motilno (kje je bil postavljen sporni material, kako so tožniki uporabljali ta del dvorišča in kako je toženec s sporno postavitvijo materiala posegel v dotedanji način izvrševanja posesti) in obstoj ekonomskega interesa.

6. Stališče o zamudi roka za vložitev tožbe v zvezi s postavitvijo cevi, desk in palet, odloženih ob zidani steni, s čimer naj bi oviral vhod v leso, temelji na izpovedbi prvega tožnika, da je toženec te stvari na sporno mesto postavil že pred leti. Tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je odločitev v tem delu neobrazložena.

7. Odločitev o zavrnitvi zahtevka v novem postopku temelji na stališču, da ni podan ekonomski interes tožnikov kot predpostavka za ugoditev zahtevku za restitucijski in prepovedni zahtevek. Sklep se opira na ugotovitve, - da je toženec 30. 8. 2011 z dela dvorišča, kjer je gradil pločnik, na tlakovce osrednjega dela dvorišča preložil cevi za meteorno vodo in traverze ter nasul kup peska, da je bila postavitev navedenega le začasnega značaja in da po odstranitvi stvari tožniki lahko skupno dvorišče uporabljajo v enakem obsegu kot prej, - da je toženec odložil paleto okrasnega kamna v prehod z dvorišča na vrt, da so prehod uporabljali prva dva tožnika in toženec, da sta tožnika uporabljala prehod kot peš dostop na vrt oziroma za prehod s samokolnico ali ročnim vozičkom, da tak prehod s spornim toženčevim ravnanjem ni bil oviran, da tretji tožnik prehoda ni uporabljal, da je toženec okrasni kamen že odstranil. 8. Pritožba ne vzbuja dvoma v pravilnost zaključka, da so bili s postavitvijo palet fasadnega kamna v prehod na dvorišče tožniki le nebistveno ovirani v dotedanjem načinu uporabe prehoda. Sodišče je izhajalo iz izpovedb tožnikov o tem, na kakšen način so uporabljali prehod pred zatrjevanim motenjem in kako je zatrjevana ovira ta način spremenila. S tem je ugotovilo odločilna dejstva, potrebna za odločitev o zahtevku. Natančnejše ugotovitve o širini prehoda pred in po zatrjevanem motenju niso bile potrebne. Glede na to, da pritožba ne zatrjuje, da bi tretji tožnik zatrjeval drugačen način uporabe prehoda od ugotovljenega v sklepu (peš in z vozičkom oziroma samokolnico), morebitna zmotna ugotovitev, da tretji tožnik ni uporabljal prehoda, ne more vplivati na pravilnost odločitve.

9. Zmotno pa je stališče izpodbijanega sklepa, da ni izkazan ekonomski interes v zvezi z zatrjevanim motenjem s postavitvijo traverz, cevi za odvod meteorne vode in peska na dvorišče na sporni nepremičnini. Po utrjenem stališču sodne prakse tožnik ne more zahtevati sodnega varstva pred motenjem posesti, kadar zatrjevano motilno ravnanje predstavlja le nebistveno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti (1).

10. Dejstvo, da je bila postavitev ovire na dvorišču, ki je bilo v skupni uporabi pravdnih strank, začasna in da po njeni odstranitvi tožniki lahko uporabljajo dvorišče na enak način kot prej, ne zadostuje za zavrnitev prepovednega dela zahtevka. Ne da bi bilo ugotovljeno, kakšen je bil obseg motenja (sprememba v dotedanjem načinu izvrševanja posesti), koliko časa je oviranost trajala (v sklepu niso navedene okoliščine, ki bi omogočale presojo o trajanju "začasne ovire") in ali obstaja nevarnost ponovitve motenja, je zaključek o neobstoju ekonomskega interesa zmoten.

11. Ker je zaradi ugotovljene zmotne uporabe materialnega prava treba izpodbijani sklep delno razveljaviti, to pa narekuje tudi razveljavitev odločitve o stroških postopka, odgovor na pritožbene očitke v zvezi s to odločitvijo ni potreben.

12. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi tožnikov delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo glede odločitve o prepovednem zahtevku v zvezi z ugotovitvijo o postavitvi traverz, nasipanju peska in postavitvi cevi za odvod meteorne vode na sredo dvorišča, ter posledično o stroških postopka in zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sicer je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdilo. Kot je bilo navedeno že v prvem pritožbenem sklepu, bo moralo sodišče v novem postopku ugotoviti vsa pravno odločilna dejstva, potrebna za ugotovitev, ali je šlo za motenje (so)posesti, in za odločitev o utemeljenosti prepovednega zahtevka.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Primerjaj sklepe VSL II Cp 3123/2012 z dne 17. 4. 2013, I Cp 1925/1999 z dne 1. 12. 1999 in I Cp 3598/2010 z dne 19. 1. 2011.