Jedro

Pravno svetovanje je oblika brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. V skladu s citirano določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena oziroma med drugim, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Službe za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, št. Bpp 75/2020 z dne 11. 5. 2020, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja zaradi onemogočanja stika z mediji s strani Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob (v nadaljevanju ZPKZ Dob). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik pri toženi stranki vložil prošnjo za dodelitev BPP. V obrazcu BPP je navedel, da zaproša za BPP za pravno svetovanje za tožbo zoper ZPKZ Dob zaradi prepovedi stika z mediji. ZPKZ Dob je odločil, da se tožniku stik z mediji ne odobri iz razloga zaščite javnega interesa ali varovanja integritete žrtve, drugih obsojencev ali delavcev uprave, kar je zapisano v listini 0-41/2016 z dne 12. 7. 2018. Tožena stranka ugotavlja, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom ugotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

2. V odločbi se tožena stranka sklicuje na peti odstavek 73. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1). Dovoljenje za stik z mediji izda direktor zavoda (šesti odstavek 73. člena ZIKS-1), podroben način izvajanja stika obsojenca z mediji določa 59. člen Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da stik obsojenca z mediji dovoli direktor ZPKZ in se uresničuje preko dopisovanja obiskov ali telefonskih pogovorov. Odločitev glede stika z mediji se zapiše v obsojenčev osebni spis. ZPKZ o odločitvi in razlogih zanjo obvesti generalni urad v skladu s četrtim odstavkom 8. člena ZIKS-1 pa ima obsojenec pravico vložiti pritožbo zoper odločitev sprejeto v osebnem načrtu na generalnega direktorja. Če obsojenec ne dobi odgovora na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve, ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo pristojno za pravosodje. Obsojenec ima pravico pritožiti se zaradi kršitve svojih pravic in zaradi nepravilnosti tudi drugim organom, ki opravlja nadzorstvo v zavodu. Tožena stranka ugotavlja, da glede na to, da tožnik ni vložil pritožbe zoper odločitev direktorja o prepovedi stika z mediji, je treba ugotoviti, da v konkretnem primeru tudi ni podlage za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1, ki predvideva sodno varstvo v upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, niti po 6. členu ZUS-1, ki predvideva izčrpanje vseh rednih pravnih sredstev, preden se tožnik lahko obrne na Upravno sodišče RS. Organ za BPP je tako ugotovil, da je potrebno tožnikovo prošnjo za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja zaradi zatrjevanih kršitev ustavnih človekovih pravic po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrniti kot neutemeljeno, saj tožeča stranka pred oddajo prošnje za dodelitev BPP za vložitev tožbe ni izkoristil vseh pravnih sredstev, ki mu pripadajo po določbah ZIKS-1. 3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Tožnik navaja, da je zaprosil za BPP v obliki pravnega svetovanja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, ki se dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Če tudi bi tožnik na podlagi 85. člena ZIKS-1 vložil pritožbo zoper odločbo direktorja o prepovedi stika z mediji, ni pogojev za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. Namreč pritožbo bi obravnaval generalni direktor, ki pa ne more izdati upravnega akta, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu kot sodnem postopku. Zato ni pogojev za vrnitev prošnje za BPP na podlagi 6. člena ZUS-1, kot se nepravilno sklicuje tožena stranka. Tudi pritožbeni organ (Ministrstvo za pravosodje), ki bi obravnaval pritožbo zoper odgovor generalnega direktorja, ne more izdati upravnega akta, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu kot sodnem postopku, zato tudi ni pogojev za vložitev tožbe na podlagi 2. člena ZUS-1. Odločanje o stiku obsojenca z mediji ni upravna zadeva in se ne obravnava po določbah ZUS-1, kar pa ni razlog, da se tožniku BPP ne dodeli. Tožniku je direktor ZPKZ Dob prepovedal stik z mediji brez, da bi utemeljil, kako bi bila ogrožena varnost, javni interes ali integriteta žrtev drugih obsojencev ali delavcev uprave, kot to določa razloge za prepoved stika obsojenca z mediji (peti odstavek 73. člena ZIKS-1). Zato meni, da mu je bila kršena pravica do svobode izražanja, zagotovljena z 39. členom Ustave RS oziroma 10. členom Evropske konvencije človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Tako v zvezi z odločitvijo direktorja ZPKZ tožniku ni zagotovljeno sodno varstvo po ZUS-1, ne glede, če je ali pa ni vložil pritožbe zoper odločitev direktorja. Tožnik meni, da lahko v zvezi s tem vloži tudi tožbo na Ustavno sodišče RS oziroma ESČP, o čemer bo tožniku pravno svetoval odvetnik. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita odločitev tožene stranke, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje v zvezi z vložitvijo tožbe zoper ZPKZ Dob zaradi prepovedi stika z mediji.

7. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. 8. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. Pravno podlago v obravnavanem primeru o odločitvi za stik z mediji predstavlja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), ki v petem odstavku 73. člena določa, da se obsojencem omogoči stik z mediji, razen če obstajajo utemeljeni razlogi, da se prepovejo zaradi razlogov varnosti, zaščite javnega interesa ali varovanja integritete žrtev, drugih obsojencev ali delavcev uprave. Dovoljenje iz petega odstavka 73. člena ZIKS-1 izda direktor zavoda (šesti odstavek 73. člena ZIKS-1).

10. Tožnik s tožbo uveljavlja kršitev pravice do svobode izražanja zaradi prepovedi stika z mediji s strani ZPKZ Dob in navaja, da mu ni zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev direktorja zavoda, zato je vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje.

11. Pravno svetovanje je oblika BPP iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. V skladu s citirano določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, se BPP za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena oziroma med drugim, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.

12. Organ za BPP v izpodbijani odločbi kot razlog zavrnitve tožnikove prošnje za BPP navaja, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh v morebitnem sodnem sporu, zato se mu zaprošena BBP ne odobri (12. točka). Nadalje se upravni organ sklicuje na določbo prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP, saj tožnik pred oddajo prošnje za dodelitev BPP za vložitev tožbe ni izkoristil vseh pravnih sredstev. Slednje prav tako za odločitev v predmetni zadevi ni relevantno, saj je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje.

13. Sodišče ugotavlja glede na obrazloženo, da je bilo pri izdaji izpodbijanega sklepa materialno pravno napačno uporabljeno, zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 14. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).