Jedro

V sodni odločbi, ki naj ima naravo izvršilnega naslova, mora biti (pravnomočno) odločeno o obstoju upnikove terjatve.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o ugovoru:

-v 1. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru dolžnika delno ugodi ter sklep o izvršbi z dne 12. 9. 2023:

1.razveljavi v delu I. točke izreka, kjer je bila dovoljena izvršba za izterjavo denarne terjatve višini 18.292,56 EUR in zakonskih zamudnih obresti od zneska 17.692,54 EUR od 16. 2. 2009 dalje do plačila, ter predlog za izvršbo v tem delu zavrne;

2.spremeni v II. točki izreka tako, da se znesek izvršilnih stroškov, ki jih mora dolžnik povrniti upnik, zniža na 118,66 EUR;

-v 2. točki izreka spremeni tako, da upnik sam krije svoje ugovorne stroške.

V preostalem pa se pritožba zavrne in se sklep o ugovoru v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi.

II.Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika z dne 15. 9. 2023, vložen zoper sklep o izvršbi z dne 12. 9. 2023 (1. točka izreka). Nadaljnje izvršilne stroške upnika je odmerilo na 373,32 EUR ter dolžniku naložilo, da jih mora plačati v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2.Zoper to odločitev se pritožuje dolžnik. Navaja, da terjatve realno ne bo mogel poplačati. Upnik rine z glavo skozi zid in si povzroča nadaljnje stroške, ki bremenijo dolžnika in ne bodo izterjani. Upnik je slepo prepričan, da bo terjatev poplačana v izvršilnem postopku. Ne ve, ali živimo v enakem svetu. Dolžnik ima do upokojitve štiri leta in pol, njegov skupni dolg pa znaša okrog 130.000,00 EUR. Prednost ima preživninski sklad s terjatvijo 25.000,00 EUR in zatem še drugi upniki. Te podatke lahko sodišče pridobi po uradni dolžnosti in jih posreduje upniku. Nobene od teh terjatev dolžnik ne bo mogel poplačati. Takšna je realnost. Pritožuje se tudi zoper nadaljnje izvršilne stroške, saj je vse skupaj nesmiselno, ker je izterjava nemožna.

3.Upnik je na pritožbo odgovoril. Pritožbenim navedbam je nasprotoval. Priglasil je pritožbene stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V predmetni zadevi je upnik predlagal izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve, in to na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, I 660/2019 z dne 26. 2. 2019. S tem sklepom je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo za izterjavo denarne terjatve (glavnice v višini 18.292,56 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneska 17.692,54 EUR od 16. 2. 2009 dalje do plačila in izvršilnih stroškov, ki so bili odmerjeni v višini 158,24 EUR) na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici, Pg 283/2004 z dne 26. 3. 2008.

6.Po določbi 1. točke drugega odstavka 17. člena v zvezi s prvim odstavkom 18. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je lahko izvršilni naslov tudi sklep, izdan v izvršilnem postopku. Vendar je sodišče prve stopnje spregledalo, da postane izvršljiva le obsojajoča (kondemnatorna) sodna odločba. V sodni odločbi, ki naj ima naravo izvršilnega naslova, mora biti (pravnomočno) odločeno o obstoju upnikove terjatve. Glede na navedeno je sklep o izvršbi izvršilni naslov predvsem tedaj, ko je izdan na podlagi verodostojne listine, in to v delu, kjer je dolžniku naloženo, da poravna terjatev (četrti odstavek 62. člena ZIZ). Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, pa je lahko izvršilni naslov samo v delu, kjer je odločeno o stroških postopka.¹ Le glede teh stroškov je odločeno o njihovi višini in dolžniku naloženo, da jih upniku poravna. To velja tudi za konkretni sklep o izvršbi I 660/2019 z dne 26. 2. 2019. V preostalem delu tega sklepa o izvršbi ni odločeno o obstoju upnikove terjatve, temveč le o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne terjatve, ki je bila že ugotovljena v uvodoma omenjeni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici. V tem delu torej ne gre za izvršilni naslov, zato na tej podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.

7.Pri odločanju o ugovoru pazi sodišče po uradni dolžnosti na določene ugovorne razloge, med drugim na to, ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov (prim. 2. točko prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ). Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz prve alineje in prve podalineje I. točke izreka tega sklepa. Zaradi spremenjene višine izterjevane terjatve (sedaj zgolj zneska 158,24 EUR) je v drugi podalineji spremenilo še znesek izvršilnih stroškov, ki jih mora dolžnik povrniti upniku za vloženi predlog za izvršbo. Ta odločitev temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. V preostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep o ugovoru v izpodbijanem, a nespremenjenem delu,² potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik namreč s pritožbenimi navedbami, ki so usmerjene v to, da upnikove terjatve ne bo mogel poplačati, te odločitve ne izpodbije.

8.Po opisani spremembi je dolžnik v ugovornem postopku pretežno uspel, zato je pritožbeno sodišče v drugi alineji I. točke izreka tega sklepa spremenilo še odločitev o ugovornih stroških upnika. Dolžnik je pretežno uspel tudi s pritožbo, zato je še odločilo, upnik sam krije svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15 členom ZIZ).

-------------------------------

1Prim. VSL sklep II Ip 209/2014 in tam citirana literatura ter sodna praksa.

2Glede zavrnitve dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi, v delu, kjer je bila dovoljena izterjava izvršilnih stroškov v višini 158,24 EUR.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 17/2, 17/2-1, 18, 18/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.