Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Bistvena sestavina trasirane menice sta podpis tistega, ki je izdal menico - trasanta in navedba tistega, ki naj plača - trasata. Podpis trasata na menici za njeno veljavnost ni potreben. Če menični dolžnik ne plača obveznosti (ali ne akceptira menice), lahko imetnik menice pri pristojnem nepravdnem sodišču vloži prošnjo za protestiranje menice proti trasatu.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Predlagatelj je zaradi neplačila meničnega dolžnika predlagal opravo protesta menice. Prvostopno sodišče je predlog zavrnilo, ker na menici ni podpisa meničnega zavezanca in zato manjka bistvena sestavina vrednostnega papirja. Ne gre torej za veljavno menico, ampak le za menični blanket. Proti temu sklepu se pritožuje predlagatelj, ki meni, da stališče prvostopnega sodišča ni pravilno. Med bistvenimi sestavinami menice ni trasatovega podpisa, ampak je na menici potrebno le navesti ime tistega, ki naj plača. Pritožba je utemeljena.
Predloženo listino je prvostopno sodišče zmotno ocenilo kot menični blanket. V resnici gre za trasirano menico, ki se glasi po odredbi trasanta samega (čl. 1 in 3/1 Zakona o menici, Ur.l. FLRJ oziroma SFRJ št. 104/46, 16/65, 54/70). Bistvena sestavina trasirane menice je podpis tistega, ki je menico izdal - trasanta (čl. 1 tč. 8 Zakona o menici) in pa ime tistega, ki naj plača - trasata (čl. 1 tč. 3 Zakona o menici). Podpis meničnega dolžnika - trasata, torej ni potreben, kar pomeni, da je predlagatelj predložil veljavno menico.
Ker je pred tem od trasata neuspešno zahteval plačilo, je utemeljeno predlagal, da se pri prvostopnem sodišču napravi protest menice proti trasatu. Ker gre za veljavno menico, je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo prošnjo za protestiranje, pri čemer je pritrditi predlagateljevi pritožbeni trditvi, da sodišče opravi protestiranje, ne da bi se spuščalo v preiskovanje, ali je protestiranje potrebno ali sposobno za ohranitev ali izvedbo menične pravice (Pravilnik o protestnih registrih, Ur.l. FLRJ št. 5/47).
Prvostopno sodišče je torej z zavrnitvijo predloga zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, kajti protest na predpisani način lahko opravi le prvostopno sodišče.