Jedro

Ponovna dovolitev izvršbe na isti nepremičnini v istem postopku, v katerem je bila izvršba na te nepremičnine že ustavljena, ni možna, možna bi bila le, če bi upnik izrecno navedel razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo sedaj izvršba uspešna. V tem delu je bila namreč izvršba ustavljena iz razlogov po drugem odstavku 194. člena ZIZ, zato tako ustavljene izvršbe ni mogoče nadaljevati z istim sredstvom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik nosi sam nastale mu stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika in sklep In z dne razveljavilo ter predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnini parc. št...., ..., in ...., k.o. .... kot nedovoljen zavrglo. Kot razlog razveljavitve je navedlo, da je upnik z vlogo 23. 3. 2010 (naslovljeno kot predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom) predlagal sodišču nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom izvršbe, torej ponovno na tiste nepremičnine, glede katerih je bil postopek zaradi neuspešne tretje dražbe v zadevi In ...(osnovni spis) ustavljen (194. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

2. Sklep sodišča prve stopnje upnik izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga njegovo razveljavitev. Ponovno navaja, da je bila izvršba na nepremičnine (citirane v prejšnjem odstavku te obrazložitve) ustavljena s sklepom In ... z dne 15.3.2012, ker prodaja teh nepremičnin ni bila uspešna niti na tretji dražbi. Upnik je na teh nepremičninah v solasti dolžnikov na podlagi sporazuma o vknjižbi hipoteke za zavarovanje kredita dne 15.2.1999 pridobil vknjižbo prepovedi obremenitve in odtujitve (Dn št. ...). Upnikova terjatev je zavarovana s hipoteko in mu daje možnost, da v vsakem trenutku predlaga izvršbo s prodajo zastavljenih nepremičnin, vse dokler se ne poplača. Poleg tega lahko po tretjem odstavku 34. člena ZIZ do konca izvršilnega postopka predlaga poleg ali namesto že dovoljenih izvršilnih sredstev še drugo ali novo izvršilno sredstvo. Prav tako se lahko, ko je izvršba z določenim izvršilnim sredstvom že ustavljena, na predlog upnika ponovno začne. Namen določbe 194. člena ZIZ je, da upnik obdrži zastavno pravico tudi po neuspešni tretji dražbi na nepremičninah. Namen izvršilnega postopka je realizacija upnikove terjatve, zato ima upnik na voljo vsa izvršilna sredstva iz 30. člena ZIZ, nikjer pa ni določeno, da istih izvršilnih sredstev ali predmetov ne more ponovno predlagati. V ZIZ ni nikjer posebej navedeno, da mora upnik opredeliti razloge, zaradi katerih predlaga nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom oziroma na iste predmete in ima vsekakor interes, da se nepremičnina proda in se iz kupnine poplača. 3. Dolžnika na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo upnikovemu predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom na nepremičnine v solasti dolžnikov na podlagi v izvršilnem postopku I ..., ki je tekel pred istim okrajnim sodiščem, izdanega sklepa o izvršbi ... z dne 6.9.2001 (pravnomočnega 9.10.2001).

6. Na podlagi citiranega sklepa o izvršbi je upnik že predlagal izvršbo s prodajo istih nepremičnin dolžnikov, postopek se je vodil pod opr. št. In ... ter je bil ustavljen s sklepom dne 15. 3. 2010 iz razloga, ker teh nepremičnin na nobeni od treh razpisanih dražb ni bilo mogoče prodati (194. člen ZIZ).

7. Navedenih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne graja, sklicuje se zgolj na to, da razpolaga z izvršilnim naslovom, da ima vknjiženo hipoteko in zato pravico, da lahko po tretjem odstavku 34. člena ZIZ kadarkoli predlaga nadaljevanje izvršbe s katerimkoli drugim, novim ali istim izvršilnim sredstvom, vse dokler ne bo v celoti poplačan. Poudarja, da iz 194. člena ZIZ ne izhaja, da je imel zakonodajalec namen omejiti nadaljevanje izvršbe po neuspešni tretji dražbi, saj v tej določbi ni eksplicitno navedeno, da bi moral upnik opredeliti razloge za ponovno nadaljevanje prodaje istih nepremičnin. Upnik ima zato interes, da se nepremičnina proda, in da se iz kupnine poplača. V nasprotju z zakonom je zato prepovedati upniku, da po neuspešnem postopku prodaje na tretji dražbi ne more več nikoli predlagati izvršbe na iste nepremičnine oziroma, da mora navajati posebne razloge, saj le-teh zakon ne določa. 8. Res je, kar navaja upnik v pritožbi, da razpolaga z izvršilnim naslovom, da je vknjižena hipoteka za izterjavo njegove denarne terjatve in hkrati tudi na podlagi izvršilnega postopka In ..., ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v ..., vpisana zaznamba sklepa tega sodišča z dne 14.12.2006 v zemljiški knjigi, kajti zaznamba in hipoteka se kljub ustavitvi izvršbe zaradi neuspešne tretje dražbe ne izbrišeta, temveč skladno z določbo četrtega odstavka 194. člena ZIZ ostaneta vpisani v zemljiški knjigi. Tako ima upnik vsekakor varstvo in jamstvo, da se bo nekoč poplačal iz te nepremičnine. Upnik bo lahko ponovno predlagal izvršbo s prodajo teh nepremičnin, sodišče prve stopnje v svojih ugotovitvah oziroma v razlogih sklepa ni navedlo, da tega upnik ne more storiti, kot sedaj navaja upnik v pritožbi. Vendar pa se sodišče druge stopnje pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da upnik ne more v istem postopku izvršbe, v katerem je bila prodajana nepremičnina v solasti dolžnikov in v katerem nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na tretjem naroku ter je bila zato ustavljena, ponovno predlagati prodaje teh istih nepremičnin zaradi katerih je bil postopek že ustavljen. Res je kot pravi upnik, da ZIZ ne določa prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, kar pomeni, da lahko upnik kadarkoli vloži nov izvršilni predlog z drugimi ali istimi sredstvi oziroma predmeti in to vse dokler ni s predlagano izvršbo poplačan. Očitno pa je, da ponovna dovolitev izvršbe na isti nepremičnini v istem postopku, v katerem je bila izvršba na te nepremičnine že ustavljena, ni možna, možna bi bila le, če bi upnik izrecno navedel razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo sedaj izvršba uspešna. V tem delu je bila namreč izvršba ustavljena iz razlogov po drugem odstavku 194. člena ZIZ, zato tako ustavljene izvršbe ni mogoče nadaljevati z istim sredstvom. V kolikor bi sodišče to dovolilo, bi bila takšna odločitev v nasprotju s 194. členom ZIZ. (1)

9. Nenazadnje iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa izhaja, da je bila izvršba In ... s sklepom ustavljena zaradi neuspešne tretje dražbe, o vloženi pritožbi zoper ta sklep pa še ni bilo odločeno (teh dejstev pritožba ne osporava), kar pomeni, da postopek ustavitve še ni končan, zato je že iz tega razloga nedopustna podaja novega predloga z istim sredstvom, glede katerega postopek še teče. 10. V posledici navedenega, in ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradoma upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) je bilo potrebno pritožbo upnika zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

11. Ker upnik s svojo pritožbo ni uspel, je dolžan nositi sam vse stroške, ki so mu v zvezi z njo nastali. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

12. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.

Op. št. (1) VSK sklep II Cp 425/2007 z dne 6. 11. 2007