24. 2. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Emraha Čosića, Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Kobentar, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 24. februarja 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 308. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20 in 95/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 308. člen Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Nasprotuje spremembam predpisane kazni zapora v tretjem, petem in šestem odstavku 308. člena KZ-1, uvedenim z Zakonom o spremembi Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 91/20 – KZ-1G). Predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi neskladnost izpodbijane ureditve z Ustavo in začasno zadrži njeno izvrševanje.

2.Po prvem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes ob vložitvi pobude. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS).

3.Pravni interes za začetek postopka presoje ustavne skladnosti KZ-1 pobudnik utemeljuje z navedbami, da naj bi bil trenutno v kazenskem postopku zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja po izpodbijani določbi. Pobudnik svoji vlogi ni priložil listine, s katero bi dokazoval svoje navedbe. Ustavno sodišče pobudnika ni pozvalo k dopolnitvi pobude (tretji odstavek 24.b člena ZUstS), ker pravnega interesa tudi ob izkazani navedbi, iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju tega sklepa, ne bi mogel utemeljiti.

4.Pobudnik, ki izpodbija tisti del kazenske norme, s katerim je predpisana kazen,[1] ni izkazal, da bi izpodbijana določba neposredno posegala v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kazenski postopek na splošno in obtožnica posebej predstavljata obliko poseganja v pravni položaj posameznika, ki ima podlago v kazenskopravnih normah. V skladu s prvim odstavkom 23. člena Ustave ima pobudnik pravico, da o obtožbi proti njemu odloča sodišče. Pred izčrpanjem te možnosti ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa pred Ustavnim sodiščem.[2]

5.Ker pravni interes pobudnika za presojo ustavnosti izpodbijane zakonske določbe ni podan, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Del določbe, ki se nanaša na sankcijo, ne učinkuje neposredno. Glej npr. sklep št. U-I-272/19, Up-1152/19 z dne 12. 5. 2021, tč. 4, pa tudi sklep št. U-I-444/20 z dne 27. 11. 2020, tč. 3.

[2]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-141/21, U-I-144/21, U-I-145/21, U-I-142/21, U-I-146/21, U-I-143/21 z dne 2. 9. 2021, tč. 6.