Jedro

Za odločitev je bistveno, ali je bila vročitev odločbe imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 opravljena skladno z določbami ZUP, konkretno določbo 87. člena. Kot je navedlo Ustavno sodišče RS v odločbi Up-436/15 z dne 22. 3. 2017, je vročanje pomemben procesni inštitut, saj je od njegove pravilnosti odvisno varstvo pravic v postopkih, ki so kakorkoli vezane na določen rok, npr. do pravnega sredstva, če je pisanje odločba, zoper katero je mogoča pritožba v določenem roku, kot v konkretnem primeru.

Sodišče prve stopnje okoliščin vročanja sporne odločbe imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 ni ugotavljalo in ni izvedlo s strani tožnika predlaganega dokaza v zvezi z resničnostjo podatkov iz "obvestila organu o vročitvi".

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbe so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 13. 1. 2021 in sklep tožene stranke št. ... z dne 10. 12. 2020 (I. točka izreka) ter zavrnilo tudi tožbeni zahtevek, da je pritožba tožnika, ki jo je tožnik vložil zoper odločbo imenovanega zdravnika, št. ... z dne 11. 11. 2020, vložena pravočasno (II. točka izreka). Obenem je sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Meni, da ni mogoče šteti, da je bila tožniku odločba vročena s fikcijo vročitve dne 27. 11. 2020. Rok 15 dni za prevzem pošiljke se je iztekel 27. 11. 2020 tako, da bi lahko tega dne še dvignil pošiljko na pošti, kjer se je nahajala in pošiljka ne bi bila vročena s fikcijo vročitve. Dne 27. 11. 2020 je bil petek, pošta A. v soboto ne opravlja dostave pošiljk, zaradi česar jo je tožnik prejel v hišni predalčnik v ponedeljek 30. 11. 2020 in od tega dne dalje teče rok petih delovnih dni za pritožbo, ki se je iztekel dne 7. 12. 2020. Tožnik je zatrjeval in dokazoval, da ni prejel domnevno dne 12. 11. 2020 puščenega obvestila o tem, kje se pismo nahaja. V zvezi s tem je predlagal tudi zaslišanje najemodajalke, ki je sodišče neutemeljeno ni zaslišalo, ker ni izpolnjevala PCT pogoja. Sodišče je dokazni predlog za zaslišanje priče sicer zavrnilo kot nepotreben, ki bi le zavlačeval postopek. Dejanske okoliščine vročitve so vsekakor pomembne za predmetni spor. Če tožnik ni prejel obvestila dne 12. 11. 2020 v hišni nabiralnik, tudi fikcija vročitve ni mogla nastopiti in vročitev odločbe tožene stranke ni mogla biti pravilna. Tožniku je bila odločba dne 30. 11. 2020 puščena v hišnem predalčniku in jo je istega dne prejel. Šele tedaj se je lahko seznanil z njeno vsebino. Da ga čaka pošiljka na pošti, pred tem sploh ni vedel. Pritožbo zoper izpodbijano odločbo je vložil dne 7. 12. 2020 priporočeno po pošti, saj se je tega dne iztekel rok petih delovnih dni za vložitev pritožbe. Ker obvestila predhodno ni prejel, je zato upravičeno štel, da rok za pritožbo teče od 30. 11. 2020 dalje, ko je odločbo dejansko prejel. Tožniku mora biti omogočeno pravno sredstvo zoper odločbo upravnega organa. S postopanjem tožene stranke pa mu je bila kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, saj bi tožnik lahko dne 27. 11. 2020 še dvignil pošiljko na pošti, kjer se je nahajala in pošiljka ne bi bila vročena s fikcijo vročitve. Zato kot dan vročitve ne more biti dan 27. 11. 2020, temveč dan, ko jo je dejansko prejel, to je 30. 11. 2020. Sklicuje se na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015 v zvezi s poenotenjem sodne prakse glede fikcije vročitve po določbah Zakona o pravdnem postopku, Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih postopkih. Nadalje se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009 in v njej zavzeto stališče, da je namen vročitve dosežen le, če je zagotovljeno, da bo pisanje dejansko prispelo do naslovnika. Za vsako izjemo od vročitve pisanja neposredno naslovniku mora obstajati legitimen razlog, drugače se nesorazmerno poseže v naslovnikovo pravico do obrambe. V zvezi s fikcijo vročitve se sklicuje še na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 100/2018 z dne 22. 3. 2018. Tožnik se pritožuje tudi zoper izrek o stroških. Drugačna odločitev o glavnem zahtevku, zahteva tudi drugačno odločitev o stroških in povrnitev stroškov tožniku.

3. V odgovoru na pritožbo toženec nasprotuje pritožbenim navedbam in poudarja, da je zakonodajalec v primeru strankine neaktivnosti natančno določil trenutek, od katerega začne stranki teči rok za vložitev tožbe ali pravnega sredstva oziroma trenutek, s katerim nastopijo druge pravne posledice v upravnem ali sodnem postopku. Po stališču Vrhovnega sodišča RS fikcija vročitve pisanja lahko nastopi tudi na dan, na katerega se po določbah drugega odstavka 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) rok ne bi mogel izteči. Nadalje navaja, da je tožnik v bolniškem staležu daljše časovno obdobje od leta 2014. Iz pregleda začasnih zadržanosti od dela je razvidno, da so odločbe imenovanega zdravnika prihajale mesečno, torej več kot pet let vsak mesec. Sodišče je pravilno preverilo, ali je bil način vročanja s strani tožene stranke pravilen in skladen z uradnimi evidencami, česar tožnik niti ni oporekal. Kako ima tožnik urejeno samo praznenje svojega nabiralnika, je za predmetni postopek nerelevantno in po mnenju toženca le še en korak k zavlačevanju postopka samega. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

6. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 13. 1. 2021, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo vloženo zoper sklep tožene stranke št. ... z dne 10. 12. 2020. S slednjim je tožena stranka pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 11. 11. 2020 kot prepozno vloženo zavrgla. Sporno v tej zadevi je, ali je tožnik pravočasno vložil pritožbo zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020. V zvezi s tem, pa je primarno vprašanje, od kdaj je pričel teči rok za pritožbo.

7. Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v določbah ZUP, ki se skladno z določbo 85. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju ZZVZZ) uporabljajo za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZUP v prvem odstavku 87. člena med drugim določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Tretji odstavek 87. člena ZUP pa za primer, ko se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, določa, da pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše. Vročitev v tem primeru velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP).

8. Za odločitev je torej bistveno, ali je bila vročitev odločbe imenovanega zdravnika št. ... z dne 11. 11. 2020 opravljena skladno z določbami ZUP, konkretno določbo 87. člena. Kot je navedlo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi Up-436/15 z dne 22. 3. 2017, je vročanje pomemben procesni inštitut, saj je od njegove pravilnosti odvisno varstvo pravic v postopkih, ki so kakorkoli vezane na določen rok, npr. do pravnega sredstva, če je pisanje odločba, zoper katero je mogoča pritožba v določenem roku, kot v konkretnem primeru.

9. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje svojo odločitev, da je tožnikova pritožba vložena v predsodnem postopku zoper citirano odločbo imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020, prepozna, oprlo na podatke, ki izhajajo iz obvestila organu o vročitvi (priloga B). Ugotovilo je, da vročevalec dne 12. 11. 2020 pisma ni mogel vročiti naslovniku. V naslovnikovem hišnem predalčniku je bilo puščeno sporočilo, kje se pismo nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Naslovnik pisma v 15-dnevnem roku ni prevzel. Pismo je bilo po poteku roka puščeno v hišnem predalčniku dne 30. 11. 2020. Sodišče prve stopnje je odločbo imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 štelo za vročeno 27. 11. 2020, to je po poteku 15-dnevnega roka za vročitev. Pri tem dan, ko je bilo pisanje dejansko puščeno tožniku v hišnem predalčniku, to je 30. 11. 2020 pa pravilno ni štelo kot pravno odločilno, saj ZUP veže pravne posledice na potek 15-dnevnega roka od prve poskušane vročitve.

10. Tožnik sam potrjuje, da je dne 30. 11. 2020 prejel v hišni predalčnik odločbo imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 in vztrajal, da je od dneva dejanskega prejema, ko se je z odločbo seznanil, zanj pričel teči rok za pritožbo. Ne strinja pa se oziroma nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je pred tem v hišni predalčnik prejel obvestilo o prispelem pismu, kje se ta nahaja z opozorilom na posledice opustitve prevzema dokumenta na pošti. V ta namen je predlagal zaslišanje najemodajalke B. B., ki pa je sodišče zaradi neizpolnjenega pogoja PCT ni zaslišalo oziroma je kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, predlagani dokaz štelo za irelevanten.

11. V konkretnem primeru sodišče ni razpolagalo z listino "sporočilo o prispelem pismu", ki bi jo oseba, ki je opravljala vročitev, izpolnila s potrebnimi podatki, to je z datumom neuspelega poskusa osebne vročitve. Oprlo se je na "obvestilo organu o vročitvi" odločbe imenovanega zdravnika št. ...

12. Vrhovno sodišče RS je že v sklepu I Up 209/2018 z dne 9. 10. 2019 pojasnilo, da mora biti stranki v sodnem postopku zagotovljena možnost, da lahko uresniči pravico izpodbijanja dejstev, ki izhajajo iz vročilnice. V konkretnem primeru dejstev, ki izhajajo iz obvestila organu o opravljeni vročitvi. Čeprav gre za javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, pa dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija za določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. V zvezi z zagotavljanjem navedene možnosti, je vrhovno sodišče sprejelo tudi stališče, če to velja za javno listino, mora najmanj enako veljati tudi za druge listine. Naslovnik mora imeti možnost izpodbijati dejstva, ki izhajajo iz teh listin in predstavljajo pravno pomembne okoliščine opravljanja vročitve.

13. Ker sodišče prve stopnje okoliščin vročanja sporne odločbe imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 ni ugotavljalo in ni izvedlo s strani tožnika predlaganega dokaza v zvezi z resničnostjo podatkov iz "obvestila organu o vročitvi", bo sodišče v ponovljenem postopku najprej zaslišalo predlagano pričo. Ker je dokazovanje tožnikove trditve, da ni bil obveščen o prispeli pošiljki, na njegovi strani, bo tožnika, ki je nesporno odločbo imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020 dejansko prejel 30. 11. 2020, pozvalo, da predloži pisemsko ovojnico, s katero mu je vročevalec vročil citirano odločbo posredovano s strani toženca. Iz predložene ovojnice bo sodišče lahko ugotovilo, ali se na njej še nahaja prvi neodtrgan del, s katero bi ga moral oziroma naj bi ga vročevalec obvestil o prispeli pošiljki dne 12. 11. 2020. Zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja bo sodišče zaslišalo še vročevalca izrecno o tem, ali je dne 12. 11. 2020 pustil v nabiralniku obvestilo o prispeli pošiljki in v primeru pozitivnega odgovora tudi o tem, iz katerih evidenc je črpal podatke navedene organu o vročitvi, to je podatke, da dne 12. 11. 2020 pisma ni mogel vročiti naslovniku in da je bilo puščeno sporočilo, kje se pismo nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka.

14. Na podlagi vseh dovolj prepričljivih dokazov, bo sodišče presodilo, ali je postopek za vročanje sporne pošiljke potekal skladno z določbami ZUP, ali je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno v poštnem nabiralniku, od kdaj je začel teči rok za pritožbo ter ali je pritožba vložena dne 7. 12. 2020 zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 11. 11. 2020, pravočasna ali ne. Sodišče prve stopnje bo v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov ter odločilo o tožbenem zahtevku, vključno o stroških postopka ob upoštevanju, da je v tožnikovem primeru izdana odločba Bpp 83/2021 z dne 4. 3. 2021. 15. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi v skladu z določbo 355. člena izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje ter v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP sklenilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Pri razveljavitvi izpodbijane sodbe in vrnitvi zadeve sodišča prve stopnje je upoštevalo stališče, ki ga je zavzelo vrhovne sodišče v sklepu I Up 209/2018 z dne 9. 10. 2019, da pritožbeno sodišče ni tisto sodišče, ki bi se po svoji funkciji prvič ukvarjalo z vprašanji procesnega dejanskega stanja in da je to možnost potrebno stranki omogočiti pred sodiščem prve stopnje.