Jedro

V izvršilnem postopku so za opredelitev krajevne pristojnosti pri odločanju o izvršilnem predlogu odločilne navezne okoliščine, ki so razvidne iz predloga za izvršbo. S tem v zvezi je pomembno, da je upnik predlagal izvršbo na dolžničine nepremičnine, ki ležijo na območjih različnih sodišč.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu dovolilo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, to je na nepremičnine dolžnice (I. točka izreka) in odločilo, da ni krajevno pristojno za opravljanje izvršbe glede nepremičnin z ID znakom A, B in C, zato se po pravnomočnosti sklepa opravljanje izvršbe glede navedene nepremičnine odstopi Okrajnemu sodišču v Lenartu (II. točka izreka). Hkrati je dolžnici naložilo, da v roku 8 dni povrne izvršilne stroške upniku v višini 30,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Dolžnica je navedeni sklep izpodbijala v celoti, in sicer odločitev o dovolitvi izvršbe in stroškovno odločitev z ugovorom, odločitev o krajevni nepristojnosti pa s pritožbo. Odločitev o dovolitvi izvršbe (I. točka izreka) in stroških (III. točka izreka) je že postala pravnomočna na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 12. 2. 2014 v zvezi s sklepom sodišča druge stopnje I Ip 402/2014 z dne 5. 6. 2014. Dolžnica v ugovornem oziroma v nadaljevanju v pritožbenem postopku zoper navedeno odločitev ni uspela.

3. Predmet tega pritožbenega preizkusa je tako samo odločitev sodišča, da ni krajevno pristojno za opravo izvršbe na posameznih nepremičninah, na katerih je dovolilo izvršbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnica v pritožbi zoper odločitev o krajevni pristojnosti ne podaja konkretnih navedb, s katerimi izpodbija odločitev, zato je sodišče druge stopnje opravilo le uradni preizkus te odločitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Ta je pokazal, da je sodišče materialno pravo pravilno uporabilo in ni storilo bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Pregled zadeve pokaže, da Okrajno sodišče v Mariboru ni sprejelo pristojnosti za opravo izvršbe na nepremičninah z ID znakom A, B in C. Svojo odločitev je utemeljilo s sklicevanjem na določbo drugega odstavka 166. člena ZIZ, po kateri v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo opravo izvršbe pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

7. V izvršilnem postopku so za opredelitev krajevne pristojnosti pri odločanju o izvršilnem predlogu odločilne navezne okoliščine, ki so razvidne iz predloga za izvršbo. S tem v zvezi je pomembno, da je upnik predlagal izvršbo na dolžničine nepremičnine, ki ležijo na območjih različnih sodišč. Za določitev krajevno pristojnega sodišča za dovolitev izvršbe in opravo izvršbe je tako potrebno uporabiti zgoraj citirano določilo drugega odstavka 166. člena ZIZ.

8. V obravnavanem primeru je izvršbo na nepremičnine dovolilo sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je bila v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, to je Okrajno sodišče v Mariboru (k.o. X), za opravo izvršbe na nepremičnine, ki ležijo na območju k.o. Y, pa je glede na zgoraj citirano materialno podlago pristojno Okrajno sodišče v Lenartu.

9. V tej zvezi je pojasniti, da je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami (tretji odstavek 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS)). Vlada Republike Slovenije bi morala po četrtem odstavku 114. člena ZS z uredbo določiti katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, vendar ker takšna odredba še ni bila sprejeta, se na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (ZS-H) za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona. V obravnavanem primeru je tako potrebno ugotoviti območje sodnega okraja, na območju katerega ležijo nepremičnine dolžnice. ZS je namreč v drugem odstavku 114. člena (pred novelo ZS-H) določal, da se za območje sodnega okraja šteje območje občine, določeno z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin. Po določbi 7. člena navedenega zakona so bila območja občin določena s katastrskimi občinami. Območje katastrske občine Y, v kateri ležijo nepremičnine dolžnice, pa je glede na 21. točko 8. člena navedenega zakona del Občine Lenart, ki spada v območje sodnega okraja Lenart, za katerega je pristojno Okrajno sodišče v Lenartu.

10. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je kot tako zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Posebnih pritožbenih stroškov dolžnica ni zaznamovala, zato o njih sodišče druge stopnje ni sprejelo odločitve (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O ugovornih stroških uveljavljanih v isti vlogi pa je že bilo odločeno v okviru ugovornega postopka.