Jedro

Sodišče prve stopnje je tako na podlagi navedenega določila zakona moralo izdati sklep o izpraznitvi stanovanja. Zakon sodišču ne dopušča, da bi določilo daljši rok izpraznitve, zato tega ne sme storiti niti višje sodišče v obravnavani zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu sklepa izprazniti nepremičnino – stanovanje in ga izročiti upraviteljici.

2. Zoper navedeni sklep se je stečajni dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da odločitev ni ne zakonita ne življenjska. Ni mogoče zagotoviti, da bo stanovanje na dražbi 18.8.2022 prodano, brez uspeha se je prodajalo že v izvršbi, ker je v zelo slabem stanju. Dolžnik pa nima iti kam živeti in bi v primeru izselitve ostal na cesti. Dolžnik ima zdravstvene težave (vrsto krvnega raka) in ni sposoben preselitve. O tem je 13.7.2022 obvestil tudi CSD X. Nobene potrebe ni, da bi se moral že sedaj izseliti iz stanovanja, z novim lastnikom pa se bo tudi poskusil dogovoriti za nadaljnjo uporabo stanovanja. Predlaga, naj se se sklep razveljavi in se od njega do nadaljnjega ne zahteva izselitve oziroma se mu določi daljši rok izselitve, npr. eno leto, saj ocenjuje, da bi si v tem času s pomočjo CSD lahko vsaj za silo uredil stanovanjski problem.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila, da je bila nepremičnina 18.8.2022 prodana. O prodaji nepremičnine je že 4.7.2022 obvestila CSD X, prav tako ga je obvestila, da je bila nepremičnina prodana in bo potrebno dolžniku poiskati nov dom, obvestila je tudi hčer stečajnega dolžnika. Glede nadaljnje uporabe stanovanja se bo dolžnik dogovarjal s kupcem, ki mu ga je pripravljen oddati v najem.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sklep o prodaji izdalo že 13.6.2022, medtem ko je izpodbijani sklep izdalo 5.7.2022 (torej več kot tri tedne kasneje), s čimer je dolžnik pridobil še dodatni čas, v katerem sme stanovanje še uporabljati, pa tudi čas, da si poišče novo bivališče. Pri tem je potrebno upoštevati, da je bil postopek osebnega stečaja začet s sklepom z dne 30.11.2021, tako da je bilo že takrat gotovo, da se bo dolžnik iz stanovanja moral izseliti, saj se za poplačilo upnikov proda vse premoženje stečajnega dolžnika.

7. Višje sodišče sicer razume težak življenjski in zdravstveni položaj dolžnika, vendar pa njegovi pravici stojijo nasproti (prav tako) ustavne pravice upnikov do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave RS), katerih del je tudi pravica do poplačila terjatev. Glede na dolžnikove trditve, da se je stanovanje neuspešno prodajalo že v izvršilnih postopkih, pa je imel dolžnik že zagotovo več kot eno leto časa, da bi si uredil bivalne razmere in si poiskal drugo prebivališče s pomočjo centra za socialno delo, ki je tisti, katerega naloga je v naši državi poskrbeti za primere, kot je obravnavani.

8. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi navedenega določila zakona moralo izdati sklep o izpraznitvi stanovanja. Zakon sodišču ne dopušča, da bi določilo daljši rok izpraznitve, zato tega ne sme storiti niti višje sodišče v obravnavani zadevi.

9. Ob tem je iz izjave upraviteljice razvidno, da je bilo v času po izdaji izpodbijanega sklepa stanovanje tudi prodano, tako izhaja tudi iz izrednega poročila z dne 18.8.2022 (PD 60), h kateremu je priložen zapisnik javne dražbe (to poročilo je bilo objavljeno 19.8.2022).

10. Dolžnik bo tako moral stanovanje izprazniti do poteka roka za izpraznitev (ta bo potekel 7.10.2022), razen če se bo s kupcem dogovoril za njegovo nadaljnjo uporabo.

11. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in drugačne odločitve niti ni moglo sprejeti, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.