Jedro

Ocena o prispevku in uspešnosti organizacijske enote in delavcev pri uspešnosti poslovanja, je nedvomno stvar delodajalca - tudi njegove subjektivne ocene. Glede na to, da je del plače na podlagi uspešnosti poslovanja spremenljivi del mesečne plače delavca, tudi participacija posamezne organizacijske enote oziroma posameznega delavca na tem delu plače ni nespremenljiva. Zato je tožena stranka po spremembi ZIS glede načina delitve napitnin imela podlago, da v sklepu uprave, ki ima naravo splošnega akta delodajalca in s katerim je bil seznanjen tako sindikat kot zaposleni, za potrebe izračuna delovne uspešnosti organizacijske enote korigira ponder delovnega mesta blagajnika v igralnici iz 70 na 60.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici iz naslova razlike plače obračunati in plačati, od posameznih mesečnih bruto zneskov razvidnih iz izreka sodbe, predpisane prispevke in davke, obračunane neto zneske pa izplačati tožnici z zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 469,49 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da ji z novo odločbo o določitvi plače z dne 10. 9. 2008 ni bil spremenjen ponder njenega delovnega mesta. Nova odločba o določitvi plače na višino ponderja ne vpliva. Meni, da sprememba Zakona o igrah na srečo z dne 12. 2. 2010 ni mogla neposredno vplivati na že določen ponder delovnega mesta. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo določil priloge št. 3 h podjetniški kolektivni pogodbi, ki določa kriterije za določanje ponderjev. Teh določil (kriterijev) uprava tožene stranke pri izdaji sklepa z dne 12. 10. 2010 ni upoštevala, saj iz sklepa ne izhaja, da bi "korigirane" ponderje po predpisanem postopku določila strokovna komisija, pooblaščena za vrednotenje delovnih mest. Iz tega razloga je tožena stranka nezakonito znižala plačo tožnici. Iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi bila tožnici udeležba na delu plače iz naslova delovne uspešnosti organizacijske enote znižana na 85,71 %. Neresnična je po mnenju tožnice izjava priče A.A., da naj bi bila tožnici s sklepom uprave udeležba tožnice na delovni uspešnosti organizacijske enote znižana na 85,71 %, saj to iz listinskih dokazov ne izhaja. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožničine pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti tiste bistvene kršitve določb postopka, ki jo tožnica navaja v pritožbi, in ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

6. Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je priča A.A. podala neresnično izjavo, da se je s sklepom uprave tožene stranke udeležba na delu plače iz naslova delovne uspešnosti v tožničinem primeru znižala na 85,71 %, čeprav iz listinskih dokazov to ne izhaja. Sodišče prve stopnje izpovedi priče ni napačno povzelo, zato pritožnica s tem očitkom v resnici izpodbija dokazni zaključek sodišča prve stopnje, kar pa ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

7. Osnovna plača tožnice je bila dogovorjena s 6. točko pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 6. 2008. Hkrati je bilo določeno, da tožnici pripada del plače za delovno (mesečno) uspešnost (drugi odstavek 126. člena in drugi odstavek 127. člena Zakona o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.). Tožena stranka je po spremembi Zakona o igrah na srečo (Ur. l. RS, št. 27/1995 in nasl. - ZIS) z dne 12. 2. 2010, s katero je bil v 91. členu spremenjen način delitve napitnin, spremenila udeležbo tožnice na Poe, tj. na delu plače, ki je odvisen od delovne uspešnosti. Tožnica se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na odločbo o določitvi plače z dne 20. 6. 2005, s katero je bila ob upoštevanju ponderja delovnega mesta blagajnik v igralnici (70) določena osnovna plača in ne del plače na podlagi delovne uspešnosti. Tudi kasnejša odločba iz leta 2008 se nanaša na določitev osnovne plače. Navedbe v pritožbi, da z novo odločbo o določitvi plače ni bil spremenjen ponder delovnega mesta po odločbi iz leta 2005, so zato brezpredmetne oziroma ne morejo vplivati na drugačno odločitev v tem sporu.

8. V osmem odstavku 102. člena stare podjetniške kolektivne pogodbe oziroma 12. členu nove podjetniške kolektivne pogodbe je določeno, da delavci, ki so upravičeni do dela plače iz naslova napitnine, participirajo na Poe v znižanem deležu. Tožena stranka je spremenila način izračuna delovne uspešnosti organizacijske enote in določila, da delovno mesto (blagajnik v igralnici) participira na Poe v 85,71 %, torej v bistveno višjem znesku, kot ga predvideva tretji odstavek 104. člena stare podjetniške kolektivne pogodbe oziroma drugi odstavek 14. člena nove podjetniške pogodbe. Ocena o prispevku in uspešnosti organizacijske enote in delavcev pri uspešnosti poslovanja, je nedvomno stvar delodajalca - tudi njegove subjektivne ocene. Glede na to, da je del plače na podlagi uspešnosti poslovanja spremenljivi del mesečne plače delavca, tudi participacija posamezne organizacijske enote oziroma posameznega delavca na tem delu plače ni nespremenljiva. Zato je tožena stranka po spremembi ZIS glede načina delitve napitnin imela podlago, da v sklepu uprave, ki ima naravo splošnega akta delodajalca in s katerim je bil seznanjen tako sindikat kot zaposleni, za potrebe izračuna delovne uspešnosti organizacijske enote korigira ponder delovnega mesta blagajnika v igralnici iz 70 na 60. 9. Glede na navedeno pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnica v tem sporu ni dokazala, da ji je bila nezakonito znižana plača. Šele v pritožbi je tožnica začela navajati, da bi morala ponderje delovnih mest določiti posebna strokovna služba, ki je pooblaščena za vrednotenje delovnih mest, in da tožena stranka ni upoštevala določil priloge št. 3 podjetniške kolektivne pogodbe glede postopka in kriterijev za določitev ponderjev. Te navedbe pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP, ker tožnica ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

10. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

11. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo ne navaja ustavnopravnih vidikov zadeve, ki bi od pritožbenega sodišča terjali, da se do njih posebej opredeli. V njem je zgolj ponovila svoje, že pred sodiščem prve stopnje podane trditve, do katerih se je opredelilo že sodišče prve stopnje. Odgovor na pritožbo ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, zato do povrnitve stroškov te vloge tožena stranka ni upravičena (155. člen ZPP).