Up-283/97

21.1.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe D. in M. B. iz M. ter P. B. iz Z. na seji senata dne 21. januarja 1998 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba D., M. in P. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 307/96 z dne 5.6.1997, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 963/95 z dne 21.2.1996 ter sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju št. P 89/92 z dne 18.5.1995 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.V sporu glede obsega zapuščine, v katerem so pritožniki, zapustnikovi dediči, nastopali kot toženci, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnici, zapustnikovi ženi, pripada 50- odstotni delež na skupnem premoženju in da to premoženje zato ne sodi v zapuščino. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo revizijo pritožnikov (tedaj tožencev).

2.V ustavni pritožbi pritožniki navajajo, da so navedene sodbe nezakonite, saj sodišča niso pravilno ocenila sporazuma o delitvi premoženja zakoncev. Prav tako naj bi bila prekršena pravila o zastopanju mladoletnih toženk, saj naj postavljeni kolizijski skrbnik ne bi ščitil njunih interesov. Kršena naj bi bila tudi pravila o krajevni pristojnosti. Pritožniki zatrjujejo, da je sodišče favoriziralo tožečo stranko in s tem kršilo načelo enakosti

3.Na podlagi ustavne pritožbe lahko Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanim individualnim aktom (v konkretnem primeru: sodbo pravdnega sodišča) kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču; Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Ustavna pritožba torej ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru pravdnega postopka, s katero bi bilo mogoče same po sebi uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava. Pritožniki pa v obravnavani ustavni pritožbi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin z ničimer ne izkažejo. Razlogi, na katere se sklicujejo, pomenijo zgolj zatrjevanje kršitev materialnega in procesnega prava, o katerih pa, ker ne posegajo na raven ustavnih pravic in svoboščin, Ustavno sodišče ni pristojno odločati. Tudi na podlagi pavšalne trditve, da naj bi sodišče favoriziralo nasprotno stranko, ker je odločilo njej v prid, ni mogoče sklepati o obstoju zatrjevane kršitve pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave).

4.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in sodnika dr. Lojze Ude ter Franc Testen.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj