Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revidentka vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedla. Z navedbami, da ji je prenehalo nadomestilo po izpodbijani odločbi, da je kot brezposelna oseba prejemnik denarnega nadomestila in da drugega premoženja ali virov dohodka nima, pa tudi ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep Vlade Republike Slovenije, št. 70201-16/2016/3 z dne 1. 12. 2016, s katerim je bilo odločeno, da (1.) tožnici preneha funkcija državne pravobranilke iz razloga po 7. točki prvega odstavka 59. člena Zakona o državnem pravobranilstvu in (2.) da ima pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo prejemala, če bi opravljala funkcijo, vendar najdalj za tri mesece (prva točka izreka). Odločilo je tudi, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (druga točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost smiselno utemeljuje na podlagi 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni ter odpravi izpodbijani sklep. Obenem priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena,1 če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije smiselno po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.2

6. V obravnavanem primeru revidentka tem zahtevam ni zadostila, saj vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedla. Vrhovno sodišče pa z razlago revizije ne more nadomestiti manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ponovno je treba poudariti ustaljeno stališče, da navajanje revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja, ne zadostuje.

7. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije smiselno tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso3 mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

9. Revidentka z navedbami, da ima odločitev zanjo hude posledice, saj ji je prenehalo nadomestilo po izpodbijani odločbi, kot brezposelna oseba je prejemnik denarnega nadomestila, drugega premoženja ali virov dohodka pa nima, ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.

10. Ker revidentka ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), zato se v postopku pred Vrhovnim sodiščem določbe tega zakona ne uporabljajo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). 2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013. 3 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013