18. 5. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata državnih organov Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa Ivan Stošič, odvetnik v Ljubljani, na seji 18. maja 2017

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti šestega odstavka 417. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 44/14 in 102/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagatelj izpodbija šesti odstavek 417. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), po katerem člani zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence nimajo pravice do enkratnega izplačila sredstev z njihovih osebnih računov pod pogoji prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo – ZPIZ-1). Zatrjuje kršitve členov 14, 22, 50, 153 in 155 Ustave. Navaja, da izpodbijana določba neposredno posega v delovnopravni položaj njegovih članov, s čimer naj bi izkazoval pravni interes za zahtevo. Zatrjuje, da izpodbijana ureditev grobo posega v že pridobljene pravice javnih uslužbencev in jih postavlja v neenakopraven položaj z drugimi zaposlenimi, za katere ta omejitev ne velja.

2.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa z vložitvijo pisne zahteve, če so ogrožene pravice delavcev. Zahtevo za oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa oziroma za oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki bo sposobna vsebinske obravnave pred Ustavnim sodiščem, lahko vloži sindikat kot predlagatelj, če izpolnjuje oba procesna pogoja: reprezentativnost in ogroženost pravic delavcev.

3.Predlagatelj je izkazal le, da je reprezentativni sindikat v dejavnosti, medtem ko pogoja ogroženosti pravic delavcev niti ne utemeljuje. Za utemeljitev tega pogoja namreč ni upoštevno zatrjevanje predlagatelja, da izkazuje pravni interes za ustavnosodno presojo izpodbijane določbe. To je Ustavno sodišče predlagatelju pojasnilo že v sklepu št. U-I-149/13 z dne 8. 5. 2014; na tem mestu le ponavlja, da je pravni interes procesna predpostavka za vložitev pobude in ne zahteve, ki jo vlaga predlagatelj.[1] Pogoja iz enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS predlagatelj torej ni niti utemeljeval. Zato je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki: dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Korpič – Horvat.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Glej tudi sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-136/11 z dne 11. 4. 2013, št. U-I-113/13 z dne 25. 4. 2013, št. U-I-120/12 z dne 6. 3. 2014 in št. U-I-174/13, U-I-54/14, U-I-200/14 z dne 10. 3. 2016.