Jedro

Glede na psihično stanje, ki ga spremlja hiperaktivnost, agresivni vložki in preganjalno nanašalna blodnjavost, si pridržana oseba povzroča veliko materialno in socialno škodo ter obenem tudi resno ogroža druge. Dejstvo, da je (pred sprejemom na oddelek pod posebnim nadzorom) udarila zdravnico, potrjuje, da je postala heteroagresivna in dokazuje nesposobnost obvladovanja, s tem pa huje ogroža zdravje drugih. Stališče sodišča, da je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez pritožničine privolitve, je zato pravilno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je K. K. omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka sklepa) in sklenilo (2. točka izreka sklepa), da jo zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike (v nadaljevanju PK) v L., še najdalj do 25.9.2010. Ocenilo je, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).

Zoper sklep se je pritožila pridržana oseba sama, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in brez izrecnega pritožbenega predloga. Navaja, da je zdravnico brcnila, ker ji niso povedali, da jo peljejo v bolnišnico, in se opravičuje. Soseda, h kateri ni prišla gola, temveč v kopalnem plašču, jo je pripeljala na psihiatrijo, ker je tudi sama na antidepresivih. Mislila je, da gresta k maši, ona pa jo je peljala k zdravniku. Hotela je v cerkev, saj zdravnike sovraži, ker je ne jemljejo resno. Pojasnjuje, da dela od jutra do večera. Ne dela si premoženjske škode, saj ima denar, nima pa ga časa zapravljati. Hoče iz bolnišnice, saj je to zapor, ne pa bolnica in je osebje neprijazno in nerazumevajoče. Glede ukradene torbice pojasnjuje, da ji ni nihče povedal, da je v ambulanti v sestrski sobi. Poudarja, da ne ogroža drugih, razen zdravnice, ampak vsem pomaga po najboljših močeh. Nikogar ne ogroža, ker se s svojim avtom ne vozi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za zadržanje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom, ki jih določata 53. člen ZDZdr v zvezi z 39. členom istega zakona. Ugotovilo je, da ima pridržana oseba zaradi svojega zdravstvenega stanja (duševne motnje) hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, zaradi česar potrebuje vodenje in zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom. Glede na psihotično stanje, ki ga spremlja hiperaktivnost, agresivni vložki in preganjalno nanašalna blodnjavost, si pridržana oseba povzroča veliko materialno in socialno škodo ter obenem tudi resno ogroža druge.

Pritožbene trditve ne vzbujajo dvomov v pravilnost ključnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez pritožničine privolitve. Ključnim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da se je pritožničino sprva verbalno nasilje (nenadzorovano in brez razloga se je prepirala z ljudmi) pod vplivom psihotičnega stanja stopnjevalo in je postala tudi heteroagresivna (pred sprejemom na oddelek pod posebnim nadzorom je udarila zdravnico), pritožnica obrazloženo niti ne nasprotuje. Priznava, da je zdravnico udarila, in pojasnjuje, da zato, ker je mislila, da jo soseda pelje k maši in ne k zdravniku, ter dodaja, da zdravnike sovraži, ker je ne razumejo. Dejstvo, da je (pred sprejemom) udarila zdravnico (ne glede na razlog), potrjuje, da je postala heteroagresivna in dokazuje nesposobnost obvladovanja ravnanja, s tem pa huje ogroža zdravje drugih ljudi. Agresivni vložki so po mnenju izvedenca dr. V. posledica hitro nastalega psihotičnega stanja. Obstoj preganjalne in nanašalne blodnjavosti (sodni izvedenec ugotavlja, da se nastalo psihotično stanje kaže tudi v preganjalni in nanašalni blodnjavosti) ne temelji le na „izjavi tožnice o ukradeni torbici“ (pritožbeno pojasnjevanje, da ji niso povedali, da se njena torbica nahaja v sestrski sobi), temveč tudi na drugih njenih izjavah in ravnanju. Na pritožbeno razlogovanje pritožnice, da si ne povzroča premoženjske škode, pritožbenemu sodišču ni treba odgovarjati, saj za presojo pogojev po 39. členu ZDZdr niso pomembne, če so izpolnjeni drugi pogoji.

Nujnost zdravljenja zaradi ugotovljene duševne motenje temelji na strokovnem mnenju izvedenca. Pritožnica, ki je ob zaslišanju zdravljenje odklanjala, v pritožbi ne izraža pripravljenosti za zdravljenje, zato pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom.

Ker pritožnica s pritožbenimi trditvami ne more uspešno izpodbiti pravilnosti odločitve in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/07; UPB-3; št. 45/08; št. 93/07; v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo pridržane osebe zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).