Jedro

Predlagatelj trdi, da soba v izmeri 23 m2, ki je v elaboratu označena kot del stavbe z ID-8, ne more biti samostojen predmet pravnega prometa in ne predmet lastninske pravice. S takšnimi pritožbenimi navedbami predlagatelj ne more uspeti. Z izpodbijanim sklepom se ne odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe ali lastništvu pripadajočega zemljišča. Opravljena je le presoja, ali sta izdelana elaborata primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, ter ne predstavlja evidence lastništva

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal izvedenec za geodezijo, J. D., primerna za izvedbo sprememb - vpis stavbe in zemljišča pod stavbo oziroma parcelacije - v katastru stavb oziroma zemljiškem katastru (točka I. izreka). Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, naj prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru ter v katastru stavb v skladu z elaboratoma iz I. točke izreka, ter sodišču posreduje odločbo o tem (točka II. izreka). Odločilo je tudi, da omenjena elaborata postaneta sestavna dela tega sklepa (točka III. izreka).

2. Predlagatelj vlaga pritožbo zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni videti, da bi sodišče prve stopnje dvomilo v predlagateljevo zatrjevano dejstvo, da v spornem elaboratu prikazana posamezna dela z ID-8 in ID-9 predstavljata eno enovito stanovanje, in da se v spornem stanovanju kot ID-8 prikazuje ena soba v izmeri 23 m2, preostali prostori istega stanovanja pa kot del stavbe z ID-9. Navedena soba nima samostojnega vhoda, od preostalih prostorov stanovanja je ločena z notranjimi vrati in predelnimi stenami in nima sanitarij ali samostojnih instalacij. V kontekstu etažne lastnine kot izjeme od temeljnih pravil stvarnega prava, je lahko samostojna stvar in tako predmet lastninske pravice tudi posamezni del stavbe, ki mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo. Pri tem je bistveno, da gre za zaključen prostor, zmožen samostojne posesti in uporabe. Zgolj del stanovanja ne more predstavljati posameznega dela stavbe, ampak le njegovo sestavino. Tega ne spremenijo niti določila Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Po tretjem odstavku 71. člena ZEN je posamezni del stavbe prostor ali skupina prostorov, ki se lahko samostojno ureja. Ena soba v stanovanju, ki nima samostojnega dostopa, instalacij ali možnosti funkcioniranja, ne more biti predmet samostojnih stvarnih pravic. Sodišče prve stopnje temeljnega materialnopravnega preizkusa po prvem in drugem odstavku 105. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ali je stvarnopravno sploh možno, da je posamezni del z ID-8 predmet etažne lastnine, ni opravilo, zaradi česar je podana zmotna uporaba materialnega prava. Posledično sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo dejanskega stanja v naravi, zaradi česar je le-to ostalo nepopolno ugotovljeno.

3. Zoper sklep se pritožuje tudi prva nasprotna udeleženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, ker je nezakonit. Navaja, da se je postopek začel na predlog predlagatelja, ki dokazuje solastninsko pravico na delu stavbe s sklicevanjem na 116. člen Stanovanjskega zakona - SZ. Predlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ker ni pridobitelj nobenega posameznega dela stavbe v smislu 3. in 4. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o odločanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Predlagatelj se sklicuje na pridobitev lastninske pravice po samem zakonu, kar ni pravni naslov v postopku za vzpostavitev etažne lastnine. Prva nasprotna udeleženka ves čas opozarja na dejstvo, da predlagatelj ni legitimiran za vložitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine. Sodišče prve stopnje se do teh navedb ni opredelilo, pač pa je nadaljevalo s postavitvijo izvedenca za izdelavo elaborata. Ker predlagatelj ni legitimiran za vložitev predloga, ga bo moralo sodišče prve stopnje zavrniti oziroma zavreči. Elaborat, izdelan na podlagi predloga, ki ga sodišče sploh ne bi smelo obravnavati, zato ne more biti podlaga za vpis sprememb v kataster.

4. Na vročeno pritožbo je odgovorila prva nasprotna udeleženka in predlagala zavrnitev.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi predlagatelja:

6. Predlagatelj nasprotuje sklepu sodišča prve stopnje, ker elaborat za vpis stavbe v kataster stavb ne predstavlja primerne podlage za izvedbo takega vpisa. Posamezna dela, ki sta v elaboratu označena z ID-8 in ID-9, predstavljata enovito stanovanje, katerega ni moč deliti. Soba v izmeri 23 m2 (ID-8) ne more biti samostojna stvar in ne predmet lastninske pravice.

7. Izpodbijani sklep temelji na šestem odstavku 23.a člena ZVEtL, po katerem sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa.

8. Pritožba izpostavlja problematiko lastništva sobe z oznako ID-8. Predlagatelj trdi, da soba v izmeri 23 m2, ki je v elaboratu označena kot del stavbe z ID-8, ne more biti samostojen predmet pravnega prometa in ne predmet lastninske pravice. S takšnimi pritožbenimi navedbami predlagatelj ne more uspeti. Z izpodbijanim sklepom se ne odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe ali lastništvu pripadajočega zemljišča. Opravljena je le presoja, ali sta izdelana elaborata primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, ter ne predstavlja evidence lastništva. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, sposobnost samostojne uporabe dela stavbe za katastrski vpis ni predpisana. Z vpisom v kataster stavb pa prostorski del še ne pridobi lastnosti samostojnega predmeta stvarnih pravic. Izpodbijani sklep (zatrjevane) lastninske pravice na stanovanju št. 3 v 4. etaži stavbe predlagatelju ni odvzel. Odločanje o lastninskem položaju bo - ob upoštevanju domnev, ki veljajo v postopkih na podlagi ZVEtL - predmet odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine in o določitvi pripadajočega zemljišča. 9. Ne gre prezreti dejstva, da tudi predlagatelj stanovanje obravnava kot dva posamezna dela (čeprav sedaj trdi drugače). Iz njegovega predloga za vzpostavitev etažne lastnine izhaja, da vlaga predlog za vknjižbo pridobitve (etažne) lastnine za dva posamezna dela - mansardno stanovanje in sobo - ter pripadajoče skupne prostore. Tudi sicer pritožbeno sodišče opozarja, da sodna praksa pri opredelitvi, katere stanovanjske prostore je mogoče šteti za samostojno stanovanje, ni bila restriktivna. Dejanske ugotovitve so od primera do primera narekovale ustrezno opredelitev. To velja še toliko bolj pri obravnavi starih meščanskih stanovanj, kjer je bila gradnja specifična ter so stanovanje lahko predstavljali tudi posamezni prostori in sobe s souporabo hodnikov in sanitarij. Potrebna je presoja stanovanjskih razmer, zasnova, način in obseg uporabe in spremembe, ki so nastajale v zvezi s tem.1

10. Sodišče prve stopnje je v točkah 5. in 6. izpodbijanega sklepa ustrezno obrazložilo, zakaj meni, da je delitev predlagateljevega stanovanja na (katastrsko) dva dela primerno in potrebno za rešitev zadeve. Razlogom sodišča prve stopnje pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Kršitev pravil materialnega prava ter nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, ki ju s pritožbo uveljavlja predlagatelj, nista podani.

O pritožbi prve nasprotne udeleženke:

11. Prva nasprotna udeleženka ugovarja aktivni legitimaciji predlagatelja za vložitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine. Predlagatelj ni pridobitelj nobenega posameznega dela stavbe v smislu 3. in 4. člena ZVEtL.

12. Po 4. členu ZVEtL lahko predlagatelj svoj pravni naslov izkazuje z listino o pravnem poslu ali pravnomočno sodno odločbo sodišča ali drugega državnega organa. V postopku na prvi stopnji je predlagatelj predložil gradbena in upravna dovoljenja ter druge odločbe, izdane s strani Mestne občine ... in Upravne enote ..., ki izkazujejo njegovo upravičenje do uporabe in posedovanja stanovanja v 4. etaži obravnavane stavbe. Gre za odločbe državnih organov, kakršne pač izdajajo občine in upravne enote. Obstoj lastninske pravice na stanovanju je sporen, saj v zvezi s tem teče pravda II P 822/2015 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je predlagatelj pred letom 1991 na različnih prostorih v stanovanju pridobil pravico uporabe na različnih temeljih, kar bi utegnilo voditi do različnih posledic v zvezi z njegovo pridobitvijo lastninske pravice na stanovanju po določbah SZ. Tedaj gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, a v zvezi z odločbo Mestne občine ....

13. Iz podatkov v spisu izhaja (priloga A3), da predlagateljeva lastninska pravica v zemljiško knjigo ni vpisana. ZVEtL je interventni zakon, namenjen vpisu stavb in etažnih enot, na katere je stavba dejansko in pravno razdeljena (dejanska etažna lastnina), v zemljiško knjigo. Takšen primer je tudi obravnavana stavba.

14. Navedene ugotovitve zadostujejo za predmetno fazo postopka. Sodišče prve stopnje bo o morebitnem obstoju predlagateljeve lastninske pravice oziroma njeni podlagi, presojalo ob izdaji končne odločbe v zadevi. Kot pojasnjeno že zgoraj, se z izpodbijanim sklepom opravi le presoja, ali sta izdelana elaborata primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.2 Pritožba prve nasprotne udeleženke vsebine odločitve sodišča prve stopnje, o primernosti strokovne podlage za izvedbo potrebnih vpisov v kataster, v resnici ne izpodbija. Nasprotovanje prve nasprotne udeleženke teku postopka za vzpostavitev etažne lastnine (kar bo predmet presoje v nadaljnji fazi postopka) ne pomeni, da elaborata, ki jih je izdelal izvedenec za geodezijo, J. D., ne predstavljata primerne strokovne podlage za izvedbo katastrskega vpisa. Pritožba prve nasprotne udeleženke je zato neutemeljena.

15. Ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere opozarjata obe pritožbi, niti tistih, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 prim. VS RS sodba II Ips 311/2018 in II Ips 288/2010, VS RS sklep II Ips 522/1994 2 prim. VSL sklep I Cp 93/2018, VSL sklep I Cp 2680/2017, VSL sklep I Cp 1139/2017, VSL sklep I Cp 2436/2016