Jedro

Nasprotni udeleženec v obeh pritožbah pravilno izpostavlja, da je izpodbijani sklep izdala sodnica A. A., ki ni sodelovala na nobenem naroku za izrek ukrepa po ZPND, ne dne 11. in 18. januarja in ne 1. februarja 2022. Vse naroke, na katerih so se izvajali dokazi (dokazni zaključki sklepa pa temeljijo na oceni teh dokazov), je opravila in vodila višja sodnica B. B. V obravnavani zadevi pa ne gre za situacijo, ko bi bil izpodbijani sklep izdal sodnik, ki je sodeloval na naroku oziroma narokih, obrazložitev sklepa pa izdelal drug sodnik, kateremu je bila zadeva nato dodeljena. Izpodbijani sklep namreč ni bil izdan na naroku dne 1. 2. 2022 (glede na vsebino opombe in podatke v spisu je sodnica na naroku uporabila možnost, ki jo nudi tretji odstavek 321. člena ZPP, in se odločila, da bo sodbo izdala pisno), pač pa po njegovem zaključku, in sicer 14. 2. 2022. Predmetna zadeva se torej ni zaključila 1. 2. 2022, kot je navedeno v opombi predložitvenega poročila. V izpodbijanem sklepu z dne 14. 2. 2022 je v uvodu in na mestu podpisa navedeno ime sodnice A. A., ki je sklep tudi podpisala. V primeru tega sklepa tako ne gre zgolj za pisno izdelavo obrazložitve že prej izdanega sklepa. Sodnica A. A. po obrazloženem ne bi smela izdati izpodbijanega sklepa, saj ni sodelovala na naroku.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (I. tč. do IV. tč. izreka sklepa) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 2. 2022: - v točki I/1. nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev od vročitve sklepa prepovedalo: - približevati in zadrževati se na razdalji manjši od 200 m predlagateljici in stanovanju v večstanovanjski hiši na naslovu njenega bivanja C.; - približevati in zadrževati se krajem, kjer se nahaja predlagateljica, na razdaljo manjšo od 200 m; - nadlegovati predlagateljico in navezovati z njo stike s komunikacijskimi sredstvi ter vzpostaviti vsakršno srečanje z njo; - v tč. I/2 nasprotnemu udeležencu odredilo za obdobje šestih mesecev od vročitve sklepa prepustitev stanovanja v večstanovanjski hiši v skupni uporabi na naslovu C., predlagateljici v izključno uporabo v obsegu, kot jo je imel v uporabi sam, ter opustitev vseh dejanj, ki bi utegnila otežiti ali ovirati uporabo stanovanja; - v II. tč. izreka nasprotnemu udeležencu za primer, da ne bo ravnal skladno s tem sklepom, izreklo denarno kazen v višini 300,00 EUR; - v III. tč. izreka odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa; - v IV. tč. izreka odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, in - v V. tč. izreka zavrnilo predlog v presežku, to je v delu glede višine denarne kazni in glede časovne veljavnosti izrečenih ukrepov.

2. Pritožbo zoper uvodoma navedeni sklep je vložil nasprotni udeleženec osebno in tudi še po pooblaščencu. Pritožbi, ki sta bili pravočasno izročeni sodišču, sta vsebinsko identični. V obeh pritožbah je navedeno, da nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper sklep v odločitvah od točke I. do IV. izreka in da uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. (prav: 42.) členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), in sicer pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitev dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep zaradi absolutne bistvene kršitve po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je pri izdaji izpodbijanega sklepa sodelovala sodnica, ki ni sodelovala na nobenem naroku, razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo, podredno, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog predlagateljice kot neutemeljen zavrne ali ga časovno vsaj bistveno skrajša in odloči, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka. Zgolj iz previdnosti nasprotni udeleženec v obeh pritožbah podaja tudi še navedbe, s katerimi utemeljuje še ostale pritožbene razloge. Teh navedb pritožbeno sodišče zaradi odločitve, ki jo je sprejelo o obeh pritožbah, po nepotrebnem ne povzema.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo, vloženo po pooblaščencu, zavrže kot nedovoljeno, pritožbo nasprotnega udeleženca, ki jo je vložil osebno, pa zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje ter naloži nasprotnemu udeležencu plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu predlagateljice za izrek ukrepov za preprečevanje nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Za postopek odločanja sodišča o ukrepih po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 22. a člena ZPND). V nepravdnem postopku pa se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon ne določa drugače (42. člen ZNP-1). Glede pravil zastopanja udeležencev se po obrazloženem v nepravdnem postopku uporabljajo določbe ZPP. Prvi odstavek 86. člena ZPP določa, da smejo stranke pravdna dejanja opravljati osebno ali po pooblaščencu. Če stranka procesna dejanja v postopku opravlja po pooblaščencu, sme biti pred okrožnim, višjim in Vrhovnim sodiščem pooblaščenec le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, za zastopanje pred sodiščem pa se lahko pooblasti tudi odvetniška družba (tretji in četrti odstavek 87. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ni sledilo predlagateljici in pritožbe, vložene po pooblaščencu, ni zavrglo kot nedovoljene, saj je ugotovilo, da je pritožba vložena po osebi, ki je opravila pravosodni izpit, ki je po Zakonu o pravniškem državnem izpitu izenačen s pravniškim državnim izpitom. Pritožbo, sestavljeno dne 7. 4. 2022, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 8. 4. 2022 in v kateri je na prvi strani navedeno, da nasprotnega udeleženca zastopa C. C., naslov za vročanje O., je vložila in podpisala fizična oseba C. C. kot pooblaščenec nasprotnega udeleženca. Pritožbi sta priložena (priloga B4): (-) s strani pooblastitelja in pooblaščenca podpisano pooblastilo z dne 4. 4. 2022 , iz katerega je razvidno, da nasprotni udeleženec za nudenje pravne pomoči v obsegu, kot je določen v pooblastilu, pooblašča C. C., naslov za vročanje - O., in (-) potrdilo Socialistične republike Slovenije, Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo, Ljubljana, zap. št. v evidenčni knjigi 1543, izdano v Ljubljani dne 30. 10. 1985, da je C. C., roj. dne ... v C., ki ima končano Pravno fakulteto, opravil strokovni izpit - posebni del strokovnega izpita je kandidat opravljal s področja pravosodja - pravosodni izpit. Navedbe v odgovoru na pritožbo, da je nasprotni udeleženec vložil pritožbo po pooblaščencu C. C., O., kar da je razvidno iz pooblastila z dne 4. 4. 2022, priloženega pritožbi, niso točne. Tako v pritožbi kot v pooblastilu je O., navedena zgolj kot naslov za vročanje. Pritožba je bila glede na zgoraj obrazloženo vložena po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, zato je zadoščeno pogoju iz tretjega odstavka 87. člena ZPP.

6. Nasprotni udeleženec v obeh pritožbah pravilno izpostavlja, da je izpodbijani sklep izdala sodnica A. A., ki ni sodelovala na nobenem naroku za izrek ukrepa po ZPND, ne dne 11. in 18. januarja in ne 1. februarja 2022. Vse naroke, na katerih so se izvajali dokazi (dokazni zaključki sklepa pa temeljijo na oceni teh dokazov), je opravila in vodila višja sodnica B. B. 7. Višja sodnica B. B. je v predložitvenem poročilu podala v opombah pojasnilo k navedbam v pritožbi o kršitvah določb postopka. Navedla je, da je na koncu naroka 1. 2. 2022, kot izhaja tudi iz zapisnika naroka, sodišče sprejelo sklep, da sklep izide pisno po izdelavi prepisa zvočnega posnetka dela naroka, in da se je torej predmetna zadeva zaključila. Ker pa je sodeča sodnica nato nepredvideno zbolela za koronavirusno boleznijo in ni bilo znano, do kdaj bo odsotna z dela, je vodja oddelka odredila (zaradi zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku in na podlagi letnega razporeda dela), da se predmetna zadeva zaradi izvedbe nujnih procesnih dejanj dodeli v delo naslednji sodnici na oddelku po posebnem seznamu glede dodeljevanja nujnih zadev zaradi odsotnosti, upoštevajoč letni razpored dela. Potrebno je namreč upoštevati, da so predmetni postopki nujni postopki (četrti odstavek 22. a člena ZPND in 3. tč. tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih), kjer je tudi določen izjemno kratek rok, kdaj mora biti sodna odločba po opravljenem naroku izdana (peti odstavek 22. a člena ZPND). Pritožbeno sodišče v zvezi z zgoraj povzeto opombo pojasnjuje, da mora tudi v primeru predodelitve zadeve sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi (naroku), glavno obravnavo (narok) začeti znova (tretji odstavek 302. člena ZPP). Iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejetega na občni seji dne 26. 6. 2002, izhaja, da v primerih, ko je odločbo po prvem odstavku 496. člena ZPP-D izdal sodnik, ki po izdaji odločbe iz objektivnih razlogov ne more v roku iz petega odstavka 496. člena ZPP-D izdelati obrazložitve (zaradi prenehanja sodniške funkcije, daljše bolezni...), lahko izdela obrazložitev drug sodnik, ki mu je zadeva dodeljena v skladu s Sodnim redom. V takšnih primerih je v uvodu sodbe treba navesti ime in priimek sodnika (predsednika senata), ki je sodbo izdal. Tudi na mestu podpisa je treba navesti ime in priimek sodnika, ki je sodbo izdal, pod njegovim imenom pa navesti, da je pisno izdelal sodbo drug sodnik, z navedbo njegovega imena in priimka. Ta sodnik sodbo tudi podpiše. V obravnavani zadevi pa ne gre za situacijo, ko bi bil izpodbijani sklep izdal sodnik, ki je sodeloval na naroku oziroma narokih, obrazložitev sklepa pa izdelal drug sodnik, kateremu je bila zadeva nato dodeljena. Izpodbijani sklep namreč ni bil izdan na naroku dne 1. 2. 2022 (glede na vsebino opombe in podatke v spisu je sodnica na naroku uporabila možnost, ki jo nudi tretji odstavek 321. člena ZPP, in se odločila, da bo sodbo izdala pisno), pač pa po njegovem zaključku, in sicer 14. 2. 2022. Predmetna zadeva se torej ni zaključila 1. 2. 2022, kot je navedeno v opombi predložitvenega poročila. V izpodbijanem sklepu z dne 14. 2. 2022 je v uvodu in na mestu podpisa navedeno ime sodnice A. A., ki je sklep tudi podpisala. V primeru tega sklepa tako ne gre zgolj za pisno izdelavo obrazložitve že prej izdanega sklepa. Sodnica A. A. po obrazloženem ne bi smela izdati izpodbijanega sklepa, saj ni sodelovala na naroku.

8. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja nasprotni udeleženec v obeh pritožbah, upošteva pa se tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato utemeljenima pritožbama ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (I. do IV. točka) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena in 366. členom ZPP, z 42. členom ZNP-1 in v zvezi z 22. f. členom ZPND). Ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo ne more odpraviti pritožbeno sodišče samo, saj bi bilo s tem poseženo tako v pravico udeležencev do sodnega varstva kot v pravico do pravnega sredstva. Ker je že navedena procesna kršitev terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek, pritožbenemu sodišču ni bilo treba presojati preostalih pritožbenih navedb.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).