Jedro

Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je napotilo stečajnega dolžnika, naj v 15 dneh začne postopek za ugotovitev neobstoja terjatve upnika U. M. v znesku 7,004.918,19 SIT, ki jo je stečajni upravitelj prerekal. Ker je ugotovilo, da ima upnik za prijavljeno terjatev pravnomočen izvršilni naslov (sklep o izvršbi), je svojo odločitev je naslonilo na določilo 3. odst. 144. čl. ZPPSL.

Proti sklepu je stečajni dolžnik vložil pravočasno pritožbo.

Navedel je, da je upnik isto terjatev prijavil tudi preko sindikata. Na podlagi te slednje prijave je stečajni upravitelj priznal tako terjatev iz naslova razlike plače in kot regresa, kot tudi iz naslova odpravnine in pravdnih stroškov. Zato bi moralo prvostopno sodišče individualno upnikovo terjatev zavreči. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrženje prijave.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu 3. odst. 144. čl. Zakona o prisilni poravnavi in stečaju (Ur. l. RS, št. 67/93 in 39/98, v nadaljevanju ZPPSL) takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika, za katero le-ta že ima izvršilni naslov, stečajni senat napoti na pravdo (ali drug postopek) stečajnega upravitelja zaradi ugotovitve, da prerekana terjatev ne obstoji. Tako je storilo tudi prvostopno sodišče. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, zakaj je bila individualno prijavljena terjatev prerekana. To je pojasnjeno šele v pritožbi.

Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS., št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.

V stečajnem postopku priznana terjatev ima enake učinke kot pravnomočno razsojena stvar (prim. 3. odst. 143. čl. ZPPSL).

Tako mora prvostopno sodišče tudi takrat, kadar ugotovi, da je stečajni upravitelj upnikovo terjatev prerekal zato, ker jo je le-ta dvakrat prijavil stečajnemu senatu, prerekano terjatev zavreči. Ker pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je stečajni upravitelj prerekal individualno upnikovo prijavo, iz pritožbe pa izhaja da zato, ker jo je upnik dvakrat prijavil stečajnemu senatu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje v zvezi z obstojem procesnih predpostavk, ki se nanašajo na individulano prijavo, ostalo neraziskano. Zato je na podlagi določila 3. odst. 365. čl., v zvezi s 355. čl. in 1. odst. 274. čl. ZPP ter 15. čl. ZPPSL pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišči prve stopnje v nov postopek.

Pri ponovnem odločanju bo moralo prvostopno sodišče primerjati med seboj vsak priznan znesek (iz prijave upnika, vložene preko sindikata), s prerekanimi zahtevki iz individualne prijave. Če bo na podlagi te primerjave (po potrebi ob sodelovanju stečajnega upravitelja) ugotovilo, da kakšen prerekan zahtevek iz individualne prijave ni vsebovan v priznani terjatvi, bo le glede tega zahtevka napotilo stečajnega upravitelja na pravdo. Ker je 15 - dnevni rok iz 3. odst. 144. čl. ZPPSL že pretekel, to pomeni, da bo v pravdi, ki morebiti že teče na podlagi napotitvenega sklepa, stečajni dolžnik le ustrezno skrčil svoj zahtevek. Glede ostalih zahtevkov (ki so vsebovani v priznanih terjatvah) pa bo prvostopno sodišče moralo individualno prijavo zavreči. Ker po določilu 5. odst. 13. čl. ZPPSL pritožba ne zadrži izvršitve, bi bilo prav, da bi prvostopno sodišče v pravnem pouku izpodbijanega sklepa to izrecno navedlo. Morda ne bo odveč tudi opozoriti, da v predmetni zadevi izvršilni naslov ni sklep o izvršbi, kot se je prvostopnemu sodišču (očitno pomotoma) zapisalo v obrazložiti izpodbijanega sklepa, pač pa pravnomočna sodna odločba.