Jedro

Spremembe v katastrskem operatu glede vrste rabe in površine zemljišča so bile odrejene na podlagi predhodno opravljenega prenosa posestnih meja v naravo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo prvostopnega organa, s katero je bilo v katastrskem operatu za tožničini parceli št. 2975/1 in 2978 spremenjeno stanje glede površine, vrste rabe in označbe. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da je tožnica za navedeni parceli zahtevala postopek po 33. členu zakona o zemljiškem katastru (ZZK - Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) za prenos posestnih meja v naravo po podatkih zemljiškega katastra. Prvostopni organ je dne 4.3.1992 opravil postopek prenosa in zamejičenja v soglasju z vsemi mejaši, ki so zapisnik podpisali. Za tožnico je zapisnik podpisal njen pooblaščenec. Po podatkih izvršenega zamejičenja je bila izračunana površina nove parcele. Razlika v površini (+ 11 m2) je posledica natančnejšega izračuna površine.

V tožbi zoper to odločbo tožnica navaja, da je površina njene parcele po odločbi iz leta 1973 znašala 1175 m2. Za gradnjo svoje hiše je menjala del svojega zemljišča za enako površino njenega zemljišča tako, da je površina njene parcele ostala nespremenjena (1175 m2). Po tem, ko je bila hiša zgrajena, je bila opravljena parcelacija. Takrat je bilo ugotovljeno, da je njena parcela za 15 m2 večja (1190 m2). Meritev marca 1992 pa je ugotovila še za 11 m2 večjo površino njene parcele. Njen mož kot pooblaščenec je zapisnik podpisal s pripombo, da velja le, če bo izračun površine znašal 1175 m2, kot bi morala biti njena parcela dejansko velika. Zaradi meja si s sosedi ni v dobrih odnosih. Meni, da je bila izmera napačna, zato želi novo izmero. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da je bilo na tožničinih parcelah več meritev ter izdanih tudi več odločb z namenom, da se izvede parcelacija zaradi zamenjave zemljišča. Pri tem prvostopni organ ni opravil nikakršnih dodatnih meritev na terenu. Uporabil je podatke meritve iz leta 1971 in 1975. Odločba prvostopnega organa z dne 17.3.1992 je bila izdana na podlagi predhodnih meritev, ki jih je zahtevala tožeča stranka. Izvršeno je bilo ponovno zamejičenje vseh mejnih točk njenega lastninskega kosa ter izračunana površina tega zemljišča. Lego mejnih točk je pravilno pokazal geodetski organ na podlagi podatkov meritve iz leta 1971. Primerjava kartiranja prvotne izmere iz leta 1971 in kartiranja meje prenešene dne 4.3.1992, izkazuje minimalno zmanjšanje le do ceste. Trditev tožnice, da je izmera napačna, ker je bilo izmerjenih več m2 kot bi jih moralo biti, ne drži. Razlika v površini je nastala zaradi natančnejše meritve in ne zaradi premikov meja do parcel sosedov, razen minimalno do ceste.

Tožba ni utemeljena.

Po oceni sodišča tožbeni ugovori niso utemeljeni iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi tožene stranke. Prvostopni organ je izdal odločbo, s katero je ugotovil in odredil vpis sprememb v katastrskem operatu za tožničini parceli, na podlagi predhodno opravljenega postopka prenosa zamejičenja vseh meja. Zapisnik o prenosu posestnih meja v naravo so podpisali vsi mejaši, brez pripomb pa ga je podpisal tudi tožničin pooblaščenec (mož). Zato so tožničini tožbeni ugovori glede meja neutemeljeni oziroma pravno neupoštevni. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi in odgovoru na tožbo pojasnila, da je ugotovljena razlika v površini tožničine parcele (za + 11 m2) posledica natančnejšega izračuna oziroma meritve. Glede tožbenih navedb, da je od prvotnih 1175 m2 parcela tožnice po meritvi leta 1986 "narasla" za 15 m2, to je na 1190 m2, pa sodišče pripominja, da je odločba prvostopnega organa, s katero je bila ugotovljena taka površina, postala pravnomočna 21.6.1989. Zato tožnica ne more v tem upravnem sporu izpodbijati stanja ugotovljenega z navedeno pravnomočno odločbo.

Iz navedenih razlogov izpodbijana odločba tožene stranke, po presoji sodišča, ni nezakonita. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe tega zakona je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).