Jedro

Če je vrhovni državni tožilec upravičenje vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper isto pravnomočno odločbo že konkretiziral, ponovna vložitev ni dovoljena, ne glede na uspeh prve zahteve ali zatrjevane kršitve v novi zahtevi.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana je storilcu B. P. dne 20. 10. 2011 izdal plačilni nalog št. 51011131 zaradi prekrška po b) točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter mu izrekel globo 250,00 € in 3 kazenske točke v cestnem prometu. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 24. 1. 2013 storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo ter storilca oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi z 29. členom Ustave Republike Slovenije. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje.

B.

3. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je vrhovna državna tožilka zoper isto pravnomočno sodbo že dne 15. 5. 2013 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, tedaj zaradi kršitve določb postopka po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Vrhovno sodišče je to zahtevo obravnavalo in jo s sodbo IV Ips 76/2013 z dne 17. 9. 2013 zavrnilo.

4. V sklepu IV Ips 67/2008 z dne 17. 6. 2008 je Vrhovno sodišče zavzelo stališče glede ponovne vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper isto odločbo v prekrškovnem postopku. Ob tem se je oprlo na stališče, ki ga je predhodno zavzelo že v kazenskem postopku (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 440/2007 z dne 24. 4. 2008)(1) in ki smiselno velja tudi v postopku o prekrških. Po navedenem stališču vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljena, če je vrhovni državni tožilec zoper isto pravnomočno odločbo upravičenje vložiti to izredno pravno sredstvo že konkretiziral. Dejstvo, da vrhovni državni tožilec s prvo zahtevo ni uspel, ni pomembno. Nepomembno pa je tudi, ali v novi zahtevi zatrjuje iste ali druge kršitve.

5. Glede na navedeno ustaljeno sodno prakso, po kateri ponovna vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljena, je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovne državne tožilke zavrglo (drugi odstavek 423. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1).

Op. št. (1): Tako tudi kasnejše odločbe Vrhovnega sodišča I Ips 34860/2010 z dne 7. 4. 2011, I Ips 153/2011 z dne 27. 10. 2011 in I Ips 251/2011 z dne 26. 1. 2012.