Jedro

Pri obravnavi zahteve za priznanje položaja stranke v tem postopku sodnega varstva je bistveno, da predlagateljici v postopku pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence ni bil priznan status stranke udeleženke. Predlagateljica sama navaja, da zahteve za stransko udeležbo v roku 30 dni od relevantne objave sklepa niti ni podala, saj je pričakovala uvedbo postopka zaradi kršitve 102. člena PDEU zoper tožečo stranko pred Evropsko komisijo. S tem pa je predlagateljica izgubila procesno možnost priznanja statusa stranske udeleženke (že) v upravnem postopku pred toženo stranko, kar pa posledično vpliva tudi na njeno pravico do udeležbe v tem postopku (prvi odstavek 19. člena ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 143. člena ZUP in tretjim odstavkom 16. člena ZPOmK-1).

Izrek

Zahteva podjetja S. d. d. za priznanje položaja stranke se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper odločbo Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju Urad) št. 306-14/2009-239 z dne 13. 2. 2012. Z izpodbijano odločbo je Urad ugotovil, da je tožeča stranka kršila 9. člen ZPOmK-1 in 102. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju PDEU), s tem, da je od novembra 2008 do julija 2010 z namenom okrepitve ali ohranitve svoje tržne moči na pomembnem delu maloprodajnega trga mobilnih telekomunikacijskih storitev ponujala maloprodajni paket A. po nepoštenih prodajnih cenah, zaradi česar je obstajala verjetnost izrinjanja konkurentov s trga, s čimer je zlorabila prevladujoč položaj na maloprodajnem trgu mobilnih telekomunikacijskih storitev. Urad je s sklepom odločil še, da se postopek proti tožeči stranki ustavi v delu, ki se nanaša na ugotavljanje zlorabe prevladujočega položaja z oblikovanjem cenovnih škarij in sicer s tem, da je družbi T. d. o. o. prenos podatkov zaračunavala po cenah, ki so bile višje od cene prenosa podatkov, ki jih je tožeča stranka zaračunavala svojim končnim uporabnikom.

2. V postopku sodnega varstva je tožeča stranka izpodbijala navedeno odločbo in pri tem uveljavljala tožbene razloge iz prvih treh točk prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zahtevala njeno odpravo in povrnitev stroškov postopka.

3. Dne 10. 7. 2012 je družba S. d. d. (v nadaljevanju „predlagateljica“) vložila zahtevo za priznanje položaja stranke v predmetnem postopku sodnega varstva, ker naj bi ji odprava izpodbijanega upravnega akta povzročila neposredno škodo. Pri tem je navajala, da je kot največji konkurent tožeči stranki logično zainteresirana za izid predmetnega postopka sodnega varstva, saj bi eventualna odprava izpodbijane odločbe lahko vodila v (ponovno) vzpostavitev dejanskega stanja iz katerega je izhajala očitana kršitev zlorabe prevladujočega položaja s ponujanjem paketa A. Glede na navajanja iz predlagateljičine zahteve za udeležbo v postopku, bi namreč v primeru odprave izpodbijane odločbe tožeča stranka lahko nadaljevala s svojo sporno poslovno prakso ter s tem poslabšala njen tržni položaj oziroma celo neposredno ogrozila njen obstoj zaradi (ponovne) izgube velikega števila končnih uporabnikov ter s tem znižanjem tržnega deleža in zmanjšanjem povprečnega prihodka na uporabnika. V zahtevi je predlagateljica kot pravno relevantno dejstvo izpostavila še, da ji v postopku nadzora pred Uradom ni bil priznan status stranske udeleženke in sicer iz razloga prepozne vložitve zahteve za stranko udeležbo. Predmetno zamudo roka pred Uradom pa predlagateljica pojasnjuje s tedanjo pričakovano uvedbo postopka zoper tožečo stranko pred Evropsko komisijo torej na centraliziranem nivoju varstva kršitev 102. člena PDEU.

4. Zahtevo za priznanje položaja stranke je v postopku sodnega varstva Vrhovno sodišče zavrnilo.

5. Po določbi prvega odstavka 19. člena ZUS-1, ki se smiselno uporablja za postopek sodnega varstva zoper odločbe Urada po 54. členu ZPOmK-1, ima položaj stranke tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo.(1) Vendar pa ta položaj, ne glede na materialnopravne posledice izpodbijane odločbe, ni priznan tistim osebam, katerih procesni položaj je omejen oziroma izključen že v postopku izdaje spornega upravnega akta(šesti odstavek 143. člena oziroma drugi odstavek 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).(2)

6. Pri obravnavi predmetne zahteve za priznanje položaja stranke v tem postopku sodnega varstva je bistveno, da predlagateljici v postopku pred Uradom ni bil priznan status stranke udeleženke. Iz izpodbijane odločbe je namreč razvidna spletna objava relevantnega izvlečka sklepa tožene stranke o uvedbi postopka zoper tožečo stranko. Tako je tožena stranka s sklepom z dne 26. 3. 2009 javno in na običajen način pozvala vse zainteresirane osebe k posredovanju relevantnih podatkov za nadaljnji potek spornega upravnega postopka.(3) Iz izpodbijane odločbe je razvidno še, da je v skladu s pogoji tretjega odstavka 16. člena ZPOmK-1, ustrezno podala zahtevo za stransko udeležbo le družba T. d. o. o. Poleg tega predlagateljica tudi sama navaja, da zahteve za stransko udeležbo v roku 30 dni od relevantne objave sklepa niti ni podala, saj je pričakovala uvedbo postopka zaradi kršitve 102. člena PDEU zoper tožečo stranko pred Evropsko komisijo. S tem pa je predlagateljica izgubila procesno možnost priznanja statusa stranske udeleženke (že) v upravnem postopku pred toženo stranko, kar pa posledično vpliva tudi na njeno pravico do udeležbe v tem postopku (prvi odstavek 19. člena ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 143. člena ZUP in tretjim odstavkom 16. člena ZPOmK-1).

7. Glede na navedeno, je Vrhovno sodišče na podlagi procesne omejitve kroga upravičenih oseb iz prvega odstavka 19. člena ZUS-1 v zvezi s šestnajstim odstavkom ZPOmK-1, predlagateljičino zahtevo za priznanje položaja stranke v tem postopku sodnega varstva zavrnilo.

Op. št. (1): Več o tem glej sklep Vrhovnega sodišča G 9/2012 z dne 22. 5. 2012. Op. št. (2): Več o tem Breznik, J., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2008, str. 115. Op. št. (3): Prim. Breznik, J., in ostali, Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2008, str. 422; Grilc, P., in ostali, Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, str. 231.