Jedro

Tudi očitno nepravilno postopanje delodajalca pri prenehanju oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu – s tem, da delavcu le zaključi delovno knjižico in mu jo izroči – ne podaljša materialnega prekluzivnega roka, v katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi oziroma drugega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožnika, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 30.11.2004, temveč mu še traja, da mu je tožena stranka dolžna v delovno knjižico vpisati delovno razmerje tudi po 30.11.2004, mu omogočiti opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi iz oktobra 2004 in mu za vse mesece od vključno decembra 2004 dalje obračunati in plačati za vsak mesec 179.708 SIT plače bruto, od tega zneska odvesti vse davke in prispevke, neto znesek pa mu izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je ugotovilo, da je Društvo za kabelsko razdelilni sistem M. v letu 2003 ustanovilo toženo stranko. Tožnik je bil zakoniti zastopnik društva, dne 4.9.2003 pa je postal tudi direktor tožene stranke. V mesecu oktobru 2004 je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ki jo je na eni strani podpisal kot delavec, na drugi strani pa kot direktor tožene stranke. Ustanovitelj in edini lastnik tožene stranke ni sprejel nobenega sklepa o tem, da se s tožnikom sklene delovno razmerje. Tožnik pogodbe o zaposlitvi sam s sabo ni mogel skleniti. Tudi na kasnejši skupščini društva dne 16.12.2004 mu ni bil podeljen mandat, da lahko kot zakoniti zastopnik društva sklene pogodbo o svoji zaposlitvi pri toženi stranki. Zato do sklenitve pogodbe o zaposlitvi sploh ni prišlo in zato tudi ne do njenega prenehanja.

Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da je tožnik dne 15.2.2005 (ob zaključku primopredaje med nekdanjim in novim direktorjem tožene stranke) prejel delovno knjižico, ki je bila zaključena že 30.11.2004. Z dejstvom o prenehanju delovnega razmerja se je torej seznanil najkasneje dne 15.2.2005. V skladu s tretjim odstavkom 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list Republike Slovenije, št. 42/2002) bi moral tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi vložiti v roku 30 dni od tega dne. Zahteva za odpravo kršitve, ki jo je dne 4.3.2005 naslovil na delodajalca v skladu s prvim odstavkom 204. člena ZDR, ne vpliva na pravico do sodnega varstva po tretjem odstavku iste zakonske določbe. Tožbo je na sodišču vložil šele dne 11.4.2005, torej po poteku zakonskega roka, ki ima naravo materialnega prekluzivnega roka.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje pri odločanju o njegovi pritožbi povsem prezrlo določbi 86. in 87. člena ZDR, iz katerih izhaja, da mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki in da je ustna odpoved pogodbe oziroma odpoved s konkludentnimi dejanji nična. Pisno odpoved pogodbe je treba delavcu osebno vročiti. Ker pisne odpovedi ni bilo, je tožbo vložil pravočasno. Napak oziroma pomanjkljivosti pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožene stranke ni mogoče upoštevati v škodo tožnika. Sodišče je kršilo tudi določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.), saj ni obravnavalo pritožbenih navedb – izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo nista odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji, in zoper sklepe sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (367. in 384. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revident očita sodišču druge stopnje bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker pritožbeno sodišče ni obravnavalo pritožbenih navedb in izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Ta revizijski očitek ni utemeljen, saj se sodišče druge stopnje glede na (pravilno) presojo, da je tožnik zamudil rok za sodno varstvo, ni bilo dolžno ukvarjati s pritožbenimi navedbami glede pravilnosti in zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje. Pritožbene navedbe ob presoji sodišča druge stopnje o prepozni tožbi niso mogle vplivati na drugačno odločitev. Odgovor nanje te odločitve ne bi mogel spremeniti.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

ZDR v tretjem odstavku 204. člena določa neposredno sodno varstvo v primeru zahteve delavca za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca. Delavec lahko zahtevo vloži v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Rok za vložitev tožbe po navedeni zakonski določbi je prekluzivni materialni rok (tako na primer tudi v sklepu in sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 284/2005 z dne 8.11.2005 in VIII Ips 316/2005 z dne 31.1.2006). Rok za sodno varstvo torej začne teči v 30 dneh od dneva vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice, in se nanaša tako na nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

Kot je ugotovilo sodišče druge stopnje je tožnik dne 15.2.2005 ob primopredaji prejel le zaključeno delovno knjižico (zaključeno z dnem 30.11.2004), ne da bi mu bila vročena tudi pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kljub temu ob prejemu zaključene delovne knjižice ni bilo nikakršnih nejasnosti, da je tožniku delavno razmerje prenehalo oziroma, da je s tem prišlo do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

ZDR sicer res ne določa, da delavcu na takšen način lahko preneha pogodba o zaposlitvi. ZDR v primeru redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva tudi pisno obliko z navedbo odpovednega razloga, pisno obrazložitvijo in opozorilom na pravno varstvo (86. člen ZDR). Kljub temu tudi očitno nepravilno postopanje delodajalca pri prenehanju oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu – s tem, da delavcu le zaključi delovno knjižico in mu jo izroči – ne podaljša materialnega prekluzivnega roka, v katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi oziroma drugega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Delavčeva zamuda 30-dnevnega roka od dneva vročitve oziroma od dneva, ko zve za kršitev pravice oziroma prenehanje veljavnosti pogodbe, pomeni prenehanje pravice same. Podaljšanje roka ni dovoljeno. Zato je tudi neutemeljeno sklicevanje revidenta na določbi 86. in 87. člena ZDR. Postopanje delodajalca v nasprotju s tema določbama torej lahko delavec uspešno uveljavlja le v okviru prekluzivnega roka za sodno varstvo.

Na pravočasnost uveljavljanja sodnega varstva tudi ne vpliva ravnanje tožnika, ki je dne 3.4.2005 na toženo stranko naslovil dopis, naj mu posredujejo vso dokumentacijo o prenehanju delovnega razmerja. Tožena stranka na ta dopis ni odgovorila. Odgovoril je namreč le predsednik ustanovitelja tožene stranke (in sicer da je bilo ob primopredaji dne 9.2.2005 dogovorjeno, da se tožniku potrdi delovna knjižica, kar je bilo z njihove strani tudi narejeno). Tudi v primeru, če namreč tožnikov dopis štejemo kot zahtevo za odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti v skladu s prvim odstavkom 204. člena ZDR, to ne vpliva na pravico do sodnega varstva po tretjem odstavku iste zakonske določbe in roka za sodno varstvo po tej določbi ne podaljša. Revizijsko sodišče je glede na navedeno zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen v povezavi s 384. členom ZPP).