Jedro

Če gre za dve zavarovalni pogodbi, ki imata različno pravno in dejansko podlago mora revizijsko sodišče odločati o zavarovalnini po vsaki pogodbi posebej kot samostojnem zahtevku. Takšno usodo imata zahtevka tudi v revizijskem postopku (primerjaj 2. odstavek 37. člena ZPP).

Pravilna je razlaga, da "medicinska" ugotovitev pretresa možganov ni nujno omejena na čas zdravljenja oziroma čas medicinske rehabilitacije. Bistvo te zahteve je v tem, da je pretres ugotovljen z medicinskim strokovnjakom (11/I t. tabela invalidnosti).

Če v času zdravljenja napravljeni izvidi, ne pokažejo prepoznavnih znakov določene poškodbe oziroma jih kot takšne lečeči zdravnik ne prepozna, to še ne pomeni, da poškodbe ni bilo.

Izrek

1. Revizija se glede odločitve o znesku 35.951,00 SIT zavrže. 2. Revizija se v preostalem delu zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka tožeči plačati 681.441,00 SIT z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo še nadaljnjih 38.650,00 SIT. Sodišče je presodilo, da znaša invalidnost tožnika zaradi nastale poškodbe 32,67%, ker pa je tožena zavarovalnica že plačala 10% zavarovalnine, je odločalo še o razliki, tj. o zavarovalnini za invalidnosti 22,67%. Po pogodbi o kolektivnem nezgodnem zavarovanju podjetja A. C., št. police ... z dne 31.1.1991 je tako tožniku prisodilo znesek 35.951,00 SIT, po polici življenjskega zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem v izbrani valuti, št... z dne 1.10.1991, pa znesek 645.490,00 SIT. Glede v revizijskem postopku še vedno sporne ugotovitve po točki 11/I Tabele invalidnosti, po kateri je mogoče priznati invalidnost za pretres možganov do 10%, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ta bila ugotovljena v skladu s pogoji, ki so v tej določbi navedeni. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj revizijsko sodišče sodbo druge stopnje tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. V obrazložitvi revizije pa se ukvarja zgolj z vprašanjem, ali je tožnik doživel pretres možganov ali ne. Posebej poudarja, da Tabela invalidnosti v poglavju Glava (točka 11/I) določa, da se prizna invalidnost do 10% za postkomocionalni sindrom po možganski travmi, ugotovljeni v bolnišnici oziroma medicinsko, brez objektivnih nevroloških izvidov. V tabeli je navedeno tudi, da se za pretres možganov, ki ni bil ugotovljen v bolnišnici ali medicinsko, invalidnost ne prizna. Meni, da sta sodišči zmotno materialnopravno presodili, kaj pomeni pojem "ugotovljen v bolnišnici ali medicinsko". Tožena stranka vztraja pri svojih stališčih na prvi in drugi stopnji, da to velja le, če je bil pretres ugotovljen takoj po poškodbi oziroma do končanega zdravljenja ali končane medicinske rehabilitacije. Če pretres možganov ugotovi naknadno izvedenec, ugotovitev nima dokazne vrednosti. Še posebej to velja v obravnavanem sporu, ko je bila diagnoza postavljena v nevrološki ekspertizi dr. Z. L. z dne 24.10.1992, ki je bil angažiran pred pravdo in ga zato tožena stranka kot izvedenca ne priznava. Izvedenca, ki sta bila postavljena med pravdnim postopkom, sta njegovo mnenje le ponovila.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (390. člen Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 498. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, ki se v tem sporu še vedno uporablja).

Ad. 1. Revizija ni dovoljena.

V tem sporu gre za dve zavarovalni pogodbi, ki imata različno pravno in dejansko podlago. Zato je revizijsko sodišče moralo odločati o zavarovalnini po vsaki pogodbi posebej kot samostojnem zahtevku.

Takšno usodo imata zahtevka tudi v revizijskem postopku (primerjaj 2. odstavek 37. člena ZPP).

Na podlagi police kolektivnega nezgodnega zavarovanja A. C. št... je sodišče tožniku prisodilo 35.951,00 SIT. Revizija je v premoženjskopravnih sporih, ki se nanašajo na denarne zahtevke, dovoljena le, če vrednost spornega predmeta presega v zakonu določen znesek. V času vložitve tožbe je bila revizija dovoljena le, če je izpodbijani del sodbe znašal več kot 80.000,00 SIT. Ker torej znesek 35.951,00 SIT ne presega navedenega zneska, revizija v tem delu ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).

Ad. 2. Revizija ni utemeljena.

Po polici življenjskega zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem v izbrani valuti št... z dne 1.10.1991, je sodišče tožniku prisodilo zavarovalnino v znesku 645.490,00 SIT. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči druge in prve stopnje materialnopravno pravilno razlagali točko 11/I Tabele invalidnosti. Po tej določbi je res mogoče priznati invalidnost le v primeru, ko je postkomocionalni sindrom po možganski travmi ugotovljen v bolnišnici oziroma medicinsko. V obravnavanem primeru je še vedno sporno, ali sta sodišči pravilno razlagali pojem "medicinsko". Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta ga. Pravilna je razlaga, da "medicinska" ugotovitev pretresa možganov ni nujno omejena na čas zdravljenja oziroma čas medicinske rehabilitacije, kot to trdi tožena stranka. Bistvo te zahteve je v tem, da je pretres ugotovljen z medicinskim strokovnjakom. V obravnavanem sporu sta pretres možganov ugotovila medicinska strokovnjaka, pa čeprav na podlagi ekspertize pred pravdo angažiranega izvedenca. Ta je namreč le komentiral že prej opravljen izvid EEG. Revizijsko sodišče le pripominja, da je bil EEG napravljen 1.6.1992, to je niti dva meseca po nesreči in s tem torej celo med zdravljenjem.

Ker je pojem "medicinska ugotovitev" mogoče šteti med pravne standarde, je njegova vsebina odvisna od vsakega primera posebej. Če v času zdravljenja napravljeni izvidi, ne pokažejo prepoznavnih znakov določene poškodbe oziroma jih kot takšne lečeči zdravnik ne prepozna, to še ne pomeni, da poškodbe ni bilo. Stališče tožene stranke bi pomenilo, da kljub naknadnemu pravilnemu strokovnemu branju izvidov (kar ni tako redek pojav), ki je odvisno od zdravnika in ne oškodovanca, slednjemu jemlje pravico do odškodnine oziroma zavarovalnine. Revizijsko sodišče s takšnim stališčem ne more soglašati. Bistveno je, da ima zavarovalnica na razpolago objektivne podatke o tem, kaj se je v času škodnega dogodka dejansko zgodilo. Če gre za poškodbo, mora biti ta ugotovljena v skladu z medicinsko stroko. Ali je ugotovljena že prve dni po poškodbi ali pa nekoliko kasneje, za ugotovitev ni bistveno. Bistveno bi lahko bilo v primeru, če bi tožena stranka zatrjevala, da je tožnik v vmesnem času med škodnim dogodkom in medicinsko preiskavo, pretrpel kakšno drugo oziroma novo poškodbo. Tega ni storila. In kar je še posebej pomembno, tožena stranka tudi ni izpodbijala točnosti EEG izvida, ki je potrdil tipično sliko pretresa možganov ter tudi ne anamneze tožnika, ki je tipična za stanje po pretresu možganov (tožnik se ni spominjal dogodka).

Revizijsko sodišče ob takšnih dejanskih ugotovitvah (vanje na podlagi 3. odstavka 385. člena ZPP tudi ne sme vseč posegati) v celoti sprejema materialnopravno presojo na drugi in prvi stopnji.

Preiskava, ki je bila napravljena v medicinski ustanovi in interpretacija izvida pomenita, da je tožnik pretrpel tudi pretres možganov in da mu zato na podlagi Splošnih pogojev NE 88 v točki 11/I gre zavarovalnina v višini ugotovljene invalidnosti (8%). Odločitev sodišča prve stopnje je torej v tem delu pravilna.

Tožena stranka ni uveljavljala ugovora bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zato je revizijsko sodišče morebiten obstoj procesnih kršitev preizkusilo le v obsegu, ki ga narekuje 386. člen ZPP. Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 345. člena ZPP med postopkom ni bilo.

Tožena stranka sicer v reviziji formalno izpodbija celoten znesek, ki je bil prisojen po polici življenjskega zavarovanja ..., vendar pojasni le nestrinjanje z ugotovitvijo 8% invalidnosti zaradi pretresa možganov. Ker materialnopravni preizkus, ki ga mora revizijsko sodišče opraviti po 386. členu ZPP, ni pokazal, da bi glede preostalega izpodbijanega zneska nastala kakšna druga materialnopravna napaka, je revizijo zoper odločitev o tem tožbenem zahtevku v celoti zavrnilo.