Jedro

Ker je izvedenec tožnikove sedanje zdravstvene težave utemeljeno pripisal tožnikovi bolezni in ne poškodbi v prometni nezgodi, je sodišče prve stopnje tožniku materialnopravno pravilno odreklo zahtevano odškodninsko varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu mora toženka plačati 27.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2013 dalje in stroške postopka. Tožniku pa je naložilo, da mora toženki povrniti 10,00 EUR njenih pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Tožnik se je pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo tožnikovo zdravstveno stanje. V celoti je sledilo mnenju izvedenca otorinolaringologa, čeprav je tožnik predlagal dokaz z izvedencem medicinske stroke s področja ortopedije in nevrologije. Sodišče torej ni imenovalo izvedenca ustrezne stroke. Poleg tega ni upoštevalo mnenja nevrologinje dr. M. C., ki ga je predložil sam tožnik. Iz mnenja izhaja jasna in nedvoumna vzročna zveza med tožnikovimi zdravstvenimi težavami in prometno nezgodo, za katero odgovarja toženka. Za presojo tega mnenja je kvalificiran le izvedenec nevrolog in ne otorinolaringolog. Enako velja za predložene številne izvide specialista ortopeda. Zaradi napačne odločitve o podlagi tožbenega zahtevka sodišče ni ugotavljalo višine zatrjevane škode, zato je potrebno novo sojenje.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je celovito raziskalo dejansko stanje. Pri tem ni spregledalo nobene tožnikove trditve in nobenega odločilnega dejstva. Po izvedenem dokaznem postopku je največjo težo pravilno pripisalo izvidu in mnenju, ki ga je podal izvedenec medicinske stroke prof. dr. M. Ž., specialist otorinolaringolog.

6. Dvom o izvedenčevi strokovnosti in kompetentnosti, ki ga nakazuje pritožba, je neumesten in brez podlage. Gre za izvedenca z dolgoletnimi izkušnjami in nespornim ugledom v svoji stroki. Izvedenec je izčrpno, jasno in razumljivo odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, tudi tožnikova. Njegove pripombe je prepričljivo zavrnil, tožnik pa po zaslišanju izvedenca ni zahteval dopolnitve ali ponovitve dokazovanja z novim izvedencem.

7. S posplošenim očitkom, da je sodišče napačno ugotovilo tožnikovo zdravstveno stanje, tožnik ne more uspeti. Večina tožnikovih zdravstvenih težav, ki so predmet te pravde (vestibularni sindrom), sodi ravno na področje otorinolaringologije. Poleg tega je izvedenec pregledal vso tožnikovo zdravstveno dokumentacijo, tudi izvide specialistov ortopedov. Njihovih ugotovitev v svojem mnenju ni negiral, ampak je, nasprotno, tudi sam potrdil, da ima tožnik obsežne in dokaj hitro napredujoče degenerativne spremembe vratne hrbtenice, ki se pri tožniku odražajo z motnjami ravnotežja, vrtoglavicami, občasnimi glavoboli in bolečinami v vratu. Dokazovanje teh dejstev še z izvedencema ortopedom in nevrologom, ki ga je sicer tožnik prvotno predlagal v tožbi, bi bilo torej nepotrebno in nesmotrno.

8. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, mnenja specialistke nevrologinje dr. M. C. ni mogoče uporabiti kot dokaz, ker ga je tožnik pridobil sam pred pravdo. Izvedenec se je v svojem mnenju obrazloženo opredelil tudi do njenih stališč in jih utemeljeno zavrnil, saj navedena specialistka ni pregledala celotne tožnikove zdravstvene dokumentacije in ni upoštevala dejstva, da se je tožnik zaradi degenerativnih sprememb začel zdraviti že leta 1997; poleg tega je njeno mnenje tudi v nasprotju z mnenjem invalidskih komisij, ki so obravnavale tožnika.

9. Izvedenec je na podlagi tožnikove obsežne zdravstvene dokumentacije lahko povsem zanesljivo ugotovil, da po obravnavani prometni nezgodi, za katero odgovarja toženka, pri tožniku ni bilo objektivnih znakov poškodbe vratne hrbtenice, hkrati pa poškodba ni dodatno poslabšala tožnikovega bolezenskega stanja, čemur pritožba opredeljeno ne oporeka. Izvedenec je zato tožnikove sedanje zdravstvene težave utemeljeno pripisal tožnikovi bolezni in ne poškodbi v prometni nezgodi. Ker torej vzročna zveza ni podana, je sodišče prve stopnje tožniku materialnopravno pravilno odreklo zahtevano odškodninsko varstvo.

10. V postopku na prvi stopnji ni bilo uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, drugih pa pritožba ne uveljavlja. Ker tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni podan, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) potrdilo prvo sodbo.

11. Tožnik je s pritožbo propadel, zato ni upravičen do povračila svojih pritožbenih stroškov. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sodbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).