Jedro

Ker je bilo dokazano, da je tožnik v času bolniškega staleža, obiskal kino predstavo, kar je bilo v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, da mora na svojem domu mirovati ter da sme oditi z doma le na zdravstveni pregled ali predpisano terapijo, mu je tožena stranka zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku priznalo delovno razmerje za dan 4. 12. 2006 ter naložilo toženi stranki, da mu v delovno knjižico vpiše datum prenehanja delovnega razmerja dne 5. 12. 2006, tožnika prijavi v zavarovanje, mu obračuna bruto plačo za ta dan, od bruto plače plača davke in prispevke, tožniku pa izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2007 dalje do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo. V presežku pa je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 12. 2006 nima pravnih posledic za delavca in je nezakonita ter se kot taka razveljavi.

Tožena stranka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja od 5. 12. 2006 dalje z izjemo za čas od 1. 2. 2007 do 31. 3. 2007, obračunati in izplačati plačo v višini 511,24 EUR bruto od dneva odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od bruto plače obračunati in plačati z zakoni določene davke in prispevke, tožeči stranki pa izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratnega datuma zapadlosti dalje do plačila, vse v osmih dneh po pravnomočnosti, pod izvršbo.

Sklenilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Zoper zavrnilni del navedene sodbe se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku oz. jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo napačno odločitev na podlagi neverodostojnih dokazov, zlasti izpovedi priče T.Š. Tožniku je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker naj bi se v času bolniškega staleža nahajal izven kraja svojega prebivališča. Ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu ni dal na vpogled nobenega dokaza o tem, čeprav naj bi že v času zagovora tožena stranka imela Poročilo o opravljenih detektivskih storitvah. Tožena stranka je poročilo predložila šele v odgovoru na tožbo, takšno ravnanje tožene stranke pa vzbuja dvom o verodostojnosti takšnega poročila. Po neuradnih informacijah, ki jih je delavec pridobil, naj bi delodajalec sam poskušal zasledovati delavca, njegovo delo pa naj bi bile tudi fotografije, zajete v okviru poročila. Nerazumljiva je slaba kvaliteta poročila glede na izpopolnjenost današnje tehnologije. Iz fotografij ni razvidno, da gre za toženo stranko. Osebe, kraja in časa, ko je fotografija napravljena, ni mogoče ugotoviti. Detektiv Š. pa se podrobnosti ni spominjal. Po mnenju tožeče stranke so detektivsko mnenje in fotografije opravljene naknadno, zato predstavljajo neverodostojen dokaz. Detektiv je tudi pričal neverodostojno – nastopal je kot priča, ki jo je delodajalec plačal, da je pričala v njegovo korist. Logičen in utemeljen bi bil dokazni zaključek sodišča, da delodajalec ni uspel dokazati utemeljenih razlogov za odpust. Poročilo, ki je neverodostojno, ker nima vseh sestavnih delov, zlasti ne fotografij z ustrezno vsebino, datumi pa so nepravilni, ter pričanje detektiva, ki je bilo pristransko, bi moralo sodišče zavrniti. Poročilo detektiva je zelo nekvalitetno in nejasno, iz njega pa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da se je nadzor dejansko vršil 19. 11. 2006, saj je detektiv izjavil, da se je nadzor izvajal v soboto, dne 19. 11. 2006 pa je bila nedelja. Domnevna kontrola s strani detektiva naj bi bila opravljena samo enkrat, trajala pa naj bi približno tri ure. Glede na datumske in slikovne pomanjkljivosti je očitno, da kontrole ni izvajal detektiv. Dvom o verodostojnosti poročila bi lahko ovrgel, če bi imel o zadevi popolno dokumentacijo in bi na podlagi le-te lahko dokazal, da je bil ob navedenem času dejansko tam. Na fotografijah detektivskega poročila je viden samo avto, ki naj bi bil last tožnika. Le na tej podlagi še ni mogoče zaključiti, da je tožnik dejansko odpotoval iz kraja svojega bivanja. Nobena fotografija očitkov, da je bil ravno v kritičnem času v vozilu ali na določenem mestu, ne potrjuje. Zaradi upoštevanja nerazumljivih dokazov, iz katerih se ne da opredeliti dejanskega stanja, je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi tega napačno uporabilo materialno pravo, zato tožeča stranka vztraja, da je bila odpoved nezakonita. Tožnik nadalje navaja, da je bil v bolniškem staležu od 19. 6. 2006 do 21. 11. 2006, zaradi zdravljenja poškodbe, ki jo je utrpel na delovnem mestu. Prvi nadzor nad delavcem naj bi bil opravljen dva dni pred zaključkom bolniškega staleža. Neživljenjsko je pričakovati, da mora oseba po petih mesecih dva dni pred iztekom bolniškega staleža popolnoma mirovati na domu, posebej ko se proti koncu zdravljenja podobnih poškodb celo priporoča postopno in zmerno obremenjevanje mišic, vezi in sklepov zaradi hitrejšega okrevanja. Bistvena za presojo, ali je šlo za zlorabo bolniškega staleža ali ne, pa je ugotovitev sodišča, da tožnik z ugotovljenim ravnanjem ni ravnal v nasprotju z navodili zdravnika in da njegovo ravnanje ni vplivalo na morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja in na podaljšanje bolniškega staleža. Tožnik se sklicuje na sodbo VS RS opr. št. VIII Ips 185/2004. Dokaza, da bi tožnik povzročil poslabšanje zdravstvenega stanja, ni. Delavec se je pri delodajalcu huje poškodoval, očitno pa ni interes delodajalca, imeti poškodovanega delavca. Pritožba nadalje navaja, da v sodbi ni razlogov o odločilnih dejstvih oz. da so ti nejasni, obrazložitev v izpodbijani sodbi pa je nerazumljiva, zlasti na strani 4, kjer je zapisano, da naj bi po dogodku dne 19. 11. 2006 delodajalec v imeniku poiskal detektiva in ga vprašal, če bi opravil nadzor nad tožnikom – ni jasno, ali je najprej prišlo do kršitve in je nato delodajalec poiskal detektiva, ali pa je najprej sklenil pogodbo z detektivom in je nato prišlo do kršitve.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo. Zlasti ni podana kršitev iz 14. točke navedenega člena ZPP, ki jo izrecno uveljavlja tudi pritožba, saj izpodbijana sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in jo je vsekakor mogoče preizkusiti.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja: Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 6. alinee 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 – ZDR), ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Tožniku je bila dne 4. 12. 2006 izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker od dne 19. 6. 2006 dalje, ko je bil odsoten z dela zaradi bolniškega staleža, ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, da mora biti v času začasne zadržanosti od dela na svojem domu, saj je bil večkrat viden zunaj svojega doma, npr. dne 19. 7. 2006 ob 23.30 uri v gostilni I. v ..., nazadnje pa 19. 11. 2006 ob 18. uri v Tuš centru .... Iz obrazložitve izredne odpovedi izhaja, da je imel tožnik po zadnji odločbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje z dne 7. 11. 2006 navodila imenovanega zdravnika, da mora v času, ko je začasno nezmožen za delo (do 22. 11. 2006) in se zdravi doma, na svojem domu mirovati, odhod od doma pa je dovoljen le ob odhodu na zdravstveni pregled ali predpisano terapijo. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku dne 20. 11. 2006 podala pisno obdolžitev in mu omogočila zagovor, ki se ga je tožnik dne 23. 11. 2006 tudi udeležil, na zagovoru pa je priznal, da se je dne 19. 7. 2006 nahajal v navedeni gostilni, medtem ko je zanikal, da bi se dne 19. 11. 2006 nahajal v Tuš centru ... ob 17. 40 uri, saj je bil tedaj doma, kar lahko potrdita dve priči – M.A. in P.I.. Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se je sodišče prve stopnje omejilo na kršitev z dne 19. 11. 2006, ko naj bi bil tožnik opažen v Tuš centru v ..., medtem ko je glede očitane kršitve, storjene dne 19. 7. 2006, pravilno ugotovilo, da je rok za podajo izredne odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR (15 dni od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved) prekoračen in da bi bila izredna odpoved (z dne 4. 12. 2006) prepozna, če bi bila tožniku pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana samo zaradi te kršitve.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, ker je tožniku dokazana kršitev z dne 19. 11. 2006, to je nespoštovanje navodil pristojnega zdravnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki je bilo podlaga za izredno odpoved. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva in pravilna, zato pritožbene navedbe s tem v zvezi niso utemeljene. Tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v verodostojnost zaslišanih prič oz. direktorja tožene stranke niti v verodostojnost detektivskega poročila, kljub napaki v označbi dneva, ko je bil tožnik opažen v Tuš centru ..., torej izven doma in kljub slabi fotografiji, zlasti na sliki št. 5 v poročilu, na kateri naj bi se nahajal nadzirani med približevanjem parkiranemu vozilu. Glede na izpovedbo priče T.Š., detektiva, ki je po naročilu tožene stranke opravil nadzor tožnika dne 19. 11. 2006 (ki je v poročilu sicer napačno označen kot sobota, čeprav je bila tisti dan nedelja) in tožnika prepoznal na naroku pred sodiščem, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da se je tožnik tega dne odpeljal z avtomobilom v ... in v centru Planet Tuš v ... obiskal kino predstavo in si v spremstvu neke ženske in otroka ogledal animirani film, ki je trajal dve uri. Sodišče prve stopnje je za razumljiva in sprejemljiva štelo tudi pojasnila detektiva T.Š., zakaj ni fotografiral tožnika v centru Tuš. Tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega utemeljenega razloga za dvom v verodostojnost izpovedi navedene priče. Detektiv, ki opravlja storitve za naročnika za plačilo, zgolj iz tega razloga še ni neverodostojna oz. pristranska priča, kot zmotno meni pritožba, njegova izpoved, podprta s poročilom o nadzoru tožnika, pa je nedvomno bolj prepričljiva od tožnikove, ki odhod z doma v center Tuš spornega dne zanika in se sklicuje na to, da sta bila tisti dan pri njem na obisku prijatelja. Priča I.P. je sicer izpovedal, da naj bi bil spornega dne skupaj s prijateljem A.M. po kosilu pri tožniku na obisku, kar pa še ne pomeni, da tožnik ne bi mogel po njunem odhodu po 17. uri oditi v kino, kot je pravilno sklepalo sodišče prve stopnje in štelo, da izpovedi tožnika in priče I.P. nista ovrgli izpovedi priče T.Š. in verodostojnosti njegovega pisnega poročila. Ob vseh navedenih dokazih tudi pritožbene navedbe, da naj bi kontrolo opravil delodajalec sam, nato pa prikazal, da je za nadzor pooblastil detektiva, ki je poročilo pripravil le za potrebe tožene stranke v okviru tega spora, niso utemeljene. Izpoved direktorja, povzeta v obrazložitvi sodbe, je bila res nekoliko nejasna, vendar je iz zapisa izpovedi v zapisniku o glavni obravnavi, razvidno, da naj bi direktor izjavil, da je pred ugotovitvijo te kršitve po imeniku poiskal detektiva, sklenitev pisne pogodbe pred opravljeno kontrolo dne 19. 11. 2006 pa je slednji tudi potrdil, zaslišan kot priča. Za kontrolo pa se je direktor odločil zato, ker je že pred novembrom 2006 obstajal sum, da tožnik krši navodila zdravnika, in ga je tudi sam občasno opažal izven doma, kar je bilo tudi povod za nadzor.

Dokazano je torej, da je bil tožnik dne 19. 11. 2006, to je v času, ko je bil v bolniškem staležu zaradi poškodbe, v centru Tuš v ... na obisku kino predstave. Njegovo ravnanje nedvomno ni bilo v skladu z navodili imenovanega zdravnika iz zadnje odločbe imenovane zdravnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota ... z dne 7. 11. 2006 o priznanju začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe izven dela od 9. 11. 2006 do 22. 11. 2006, v kateri je izrecno zapisano, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, na svojem domu in mirovati ali izvajati fizično aktivnost, ki jo odredi osebni zdravnik, odhod z doma pa je dovoljen le ob odhodu na zdravniški pregled ali na predpisano terapijo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka tožniku utemeljeno očitala in tudi dokazala utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, kakor tudi obstoj utemeljenih razlogov, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, to je izgubo zaupanja v tožnika zaradi tožnikove zlorabe bolniškega staleža, zato je tudi zakonski pogoj po 1. odstavku 110. člena ZDR podan. Sklicevanje tožeče stranke na stališča Vrhovnega sodišča RS v odločbi opr. št. VIII Ips 185/2004 ni utemeljeno, saj v obravnavani zadevi ne gre za povsem identičen primer. Razlog za izredno odpoved delodajalca po citirani določbi 1. odstavka 111. člena ZDR je namreč podan že v primeru, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, pri čemer ni odločilno, ali je to vplivalo na morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja in na podaljšanje bolniškega staleža ali ne. Iz navedenih razlogov je prvostopenjsko sodišče sprejelo pravilno odločitev.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka, ker s pritožbo ni uspela.