Jedro

Ob tem, ko iz podatkov spisa izhaja, da je drugotoženka stroške (med drugim tudi) končnega poročila stranki priglasila v vlogi z dne 21. 4. 2021, s katero je podala soglasje k umiku predloga za obnovo postopka prvotožnika, stroškov te vloge pa ni priglasila, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da ne gre za samostojno storitev po tar. št. 39 OT.

Izrek

I. Pritožbi prvotožnika se delno ugodi in se III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 597,31 EUR nadomesti z zneskom 485,32 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba prvotožnika zavrne in se v še izpodbijanem a nespremenjenem delu III. točke izreka ter v izpodbijani II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo postopek o predlogu prvotožeče stranke za obnovo postopka (I. točka izreka) ter prvotožeči stranki naložilo, da v roku 15 dni prvotoženi stranki plača stroške pravdnega postopka v znesku 447,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka (II. točka izreka) ter da v roku 15 dni drugotoženi stranki plača stroške pravdnega postopka v znesku 597,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje prvotožnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izpostavlja, da je prvotožnik v zvezi s postopkom, za katerega je predlagal obnovo, vtoževal znesek 11.600,00 EUR, zato je potrebno upoštevati, da veljavna Odvetniška tarifa (OT) v tarifni številki 18 v zvezi s takšno vrednostjo spornega predmeta določa vrednost storitev v protivrednosti 400 in ne 500 točk. Sodišču očita, da bi prvotožnikov predlog moralo obravnavati kot predlog za dopustitev izrednega pravnega sredstva ter da bi ob uporabi pravilne pravne podlage, to je tarifne številka 21/4 OT, moralo toženi stranki priznati stroške v zvezi s sestavo odgovora na predlog za obnovo postopka v protivrednosti 500 točk in posledično tudi manj materialnih stroškov. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje neupravičeno drugotoženki priznalo tudi 50 točk za sestavo končnega poročila stranki, saj pri končnem poročilu stranki ne gre za samostojno storitev v smislu določbe 3. točke 39. člena OT, ampak je ta storitev vključena v sestavo odgovora na predlog za obnovo postopka. V kolikor pa bi se to štelo kot samostojna storitev pa je potrebno upoštevati, da se je postopek zaključil z umikom predloga in da so pooblaščenci drugotoženke končno poročilo stranki lahko izvedli zgolj s sestavo kratkega dopisa, ki je tarifirano z 20 točkami. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v točkah II in III izreka spremeni tako, da se vsaki od toženk iz naslova stroškov prisodi znesek 373,32 EUR ter hkrati odloči, da sta toženki dolžni vsaka do ene polovice plačati prvotožniku stroške tega pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da se izpodbijani del odločitve nanaša na priznanje stroškov toženkama v zvezi z odgovorom na predlog za obnovo postopka prvotožnika, stroške v zvezi s sestavo končnega poročila za drugotoženo stranko, materialne stroške ter DDV.

5. V zvezi z odgovorom toženk na predlog za obnovo postopka prvotožnika pritožba neutemeljeno očita nepravilno uporabo materialnega prava, saj je sodišče navedene stroške pravilno odmerilo po 3. točki tar. št. 21 OT, ker je predlog za obnovo postopka1 izredno pravno sredstvo, odgovor na tak predlog pa odgovor na izredno pravno sredstvo. Ob tem, ko iz podatkov spisa izhaja, da je drugotoženka stroške (med drugim tudi) končnega poročila stranki priglasila v vlogi z dne 21. 4. 2021, s katero je podala soglasje k umiku predloga za obnovo postopka prvotožnika, stroškov te vloge pa ni priglasila, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da ne gre za samostojno storitev po tar. št. 39 OT. Prav tako pa ni mogoče slediti pritožbenim trditvam, da je v primeru umika predloga za obnovo postopka končno poročilo nasprotni stranki mogoče podati le s kratkim dopisom. Sodišče prve stopnje je drugotoženki vsled navedenega za končno poročilo stranki na podlagi 3. točke tar. št. 39 OT pravilno priznalo 50 točk. 6. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je vrednost spornega predmeta v obravnavanem primeru le 11.600,00 EUR ter da je vsled temu drugotoženki za sestavo odgovora na predlog za obnovo postopka prvotožnika po 3. točki tar. št. 21 OT mogoče priznati le 600 točk (in ne 750 točk) ter posledično manj materialnih stroškov (le 13 in ne 16 točk) in zneskovno nižji DDV. Pritožbeno sodišče je zato znesek priznanih stroškov drugotoženke znižalo na znesek 485,32 EUR.

7. Ker se je pritožba v tem delu izkazala za utemeljeno ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in sklep sodišče prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 597,31 EUR nadomestilo z zneskom 485,32 EUR (3. točka 365. člena ZPP) .

8. V preostalem delu je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo potrebno v tem delu zavrniti in v še izpodbijanem a nespremenjenem delu III. točke izreka ter v II. točki izreka potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj tudi ob preizkusu tega dela izpodbijane odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), pritožbeno sodišče ni zasledilo kakšnih kršitev oziroma nepravilnosti.

9. Ker je pritožnik uspel s pritožbo zoper stroškovno odločitev le v neznatnem delu, je dolžan sam kriti svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in drugim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Za razliko od pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ter predloga za dopustitev revizije.