Jedro

Ker v obravnavani zadevi predlagateljica s tožbo ne uveljavlja ugotovitve obstoja stvarne pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način, je v dejanskem in (materialno)pravnem pogledu pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ne gre za spor, ki se po 79. členu ZZK-1 lahko zaznamuje v zemljiški knjigi. Stališče, da se zaznamba spora lahko opravi za vsako tožbo, s katero se uveljavlja katerakoli stvarna pravica iz 2. člena SPZ, je napačno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovoljuje izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica sodišča prve stopnje zavrnila predlog udeleženke za zaznambo spora pri nepremičnini ident. št. 65.E, podvl. št. 1860/65 k.o. X, ker spor na podlagi tožbe predlagateljice, vložene pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. II P 2940/2010, ni spor, ki se po 79. členu ZZK-1 lahko zaznamuje v zemljiški knjigi.

Zoper sklep se zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožuje predlagateljica s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni. V pritožbi meni, da je sodišče preveč restriktivno uporabilo 79. člen ZZK-1 in da se zaznamba spora lahko opravi za vsako tožbo, s katero se uveljavlja katerakoli stvarna pravica iz 2. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

Pritožba ni utemeljena.

Po 1. točki prvega odstavka 79. člena ZZK-1 (pogoji za zaznambo spora) se zaznamba spora glede na vrsto spora, ki je predmet zaznambe, dovoli na podlagi naslednjih listin: zaznamba spora o pridobitvi pravice: na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva: (a) da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način, ali (b) da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Gre za tožbo za ugotovitev obstoja (lastninske ali kakšne druge) stvarne pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način, ne pa tožbo za izstavitev listine, ki bo šele podlaga za pridobitev stvarne pravice (sklenitev razpolagalnega pravnega posla, obligacijo). Ker v obravnavani zadevi predlagateljica s tožbo ne uveljavlja ugotovitve obstoja stvarne pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način, je v dejanskem in (materialno)pravnem pogledu pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ne gre za spor, ki se po 79. členu ZZK-1 lahko zaznamuje v zemljiški knjigi. Pritožbeno stališče (da se zaznamba spora lahko opravi za vsako tožbo, s katero se uveljavlja katerakoli stvarna pravica iz 2. člena SPZ) je glede na navedeno napačno, zato s pritožbenimi trditvami pritožnica ne more uspeti.

Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 (1) je zato pritožbeno sodišče, ki kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ali zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Stroškov pritožbenega postopka pritožnica ni uveljavljala, zato je odločitev o njih odpadla.