Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prva faza postopka nasprotne izvršbe pravzaprav samostojni postopek z značilnostmi pravdnega postopka in je predhodni postopek sami nesprotni izvršbi v ožjem smislu. Glede na navedeno je treba 67. člen ZIZ tolmačiti širše, kar pomeni, da ima obdolžni možnost, v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zamudne obresti in stroške.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 3. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o dolžnikovih pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu za nasprotno izvršbo delno ugodilo (1. točka izreka). Odločilo je, da je upnik dolžan v roku petnajstih dni plačati dolžniku znesek 2.925.099,83 SIT (2. točka izreka). Predlog za nasprotno izvršbo je zavrnilo glede zakonitih zamudnih obresti od zneska 2.925.099,83 za čas od 10.12.1999 do plačila (3. točka izreka). Upniku je naložilo, da vrne dolžniku stroške izvršilnega postopka in postopka nasprotne izvršbe (4. točka izreka). Dolžnik je v pravočasni pritožbi navedel, da je v predmetnem sporu zahteval plačilo glavnice, ker pa je upnik s plačilom prišel v zamudo, je na podlagi 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih dolžan plačati poleg glavnice tudi zamudne obresti. Priglasil je stroške. Pritožba je utemeljena. Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi je določba 67. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Le - ta določa, da lahko predlaga dolžnik, ko je izvršba že opravljena, nasprotno izvršbo in zahteva naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen. Jezikovna razlaga citiranega zakonskega določila bi res napotovala na zaključek, da lahko dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo zahteva le vrnitev tistega, kar je upnik z izvršbo dobil, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje. Navedeno bi torej pomenilo, da dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo ne bi mogel zahtevati zamudnih obresti od tistega kar je upnik z izvršbo dobil. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti bi lahko dolžnik v takšnem primeru postavil le v pravdi. Vendar pa je sama jezikovna razlaga tega zakonskega določila pretoga, saj pripelje do zaključka, da bi imel dolžnik dve, izrazito neracionalni možnosti. Prva bi bila ta, da bi vzporedno s predlogom za nasprotno izvršbo vložil še tožbo, s katero bi zahteval plačilo zamudnih obresti in tudi stroškov, v skladu z 214. in 215. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Druga možnost pa bi bila, da bi počakal na potek roka iz 2. odstavka 67. člena ZIZ, na kar bi po mnenju teorije celo moral počakati in šele potem vložil tožbo zaradi neupravičene pridobitve, v kateri bi lahko postavil zahtevek v skladu z 214. in 215. členom ZOR tudi za obresti in stroške. Navedeno bi imelo za posledico, da bi se stranki in sodišče po nepotrebnem obremenjevali z dvema postopkoma, upnika pa tudi s plačilom zamudnih obresti za tisti čas, ko jih dolžnik še ne bi mogel uveljavljati v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prva faza postopka nasprotne izvršbe pravzaprav samostojen postopek z značilnostmi pravdnega postopka in je predhodni postopek sami nasprotni izvršbi v ožjem smislu. Glede na navedeno je treba 67. člen ZIZ tolmačiti širše, kar pomeni, da ima dolžnik možnost, v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zamudne obresti in stroške. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo - 67. člen ZIZ, ko je zaključilo, da ni podlage za odločitev o zahtevanih zamudnih obrestih. Ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep v 3. točki izreka razveljaviti in v tem obsegu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče odločiti tudi o zahtevanih zamudnih obrestih. Pri odločitvi pa bo moralo upoštevati določila ZOR o neupravičeni pridobitvi. Odločitev o dolžnikovih pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).