Jedro

V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe v korist tožnika obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka za čas od 24. 9. 2012 do 22. 3. 2013 na neto osnovo 4.058,56 EUR ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke (točka I izreka), tožniku plačati znesek 5.049,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2016 dalje do plačila (točka II izreka) in mu povrniti stroške postopka v višini 856,01 EUR, po izteku paricijskega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka III izreka).

2. Zoper točko I izreka sodbe se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v tem delu kot neutemeljen zavrne, tožniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude do izpolnitve, podredno pa, da pritožbi ugodi ter izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Po stališču tožene stranke je odločitev materialnopravno zmotna, saj je tožnik kot pripadnik v mednarodnih operacijah in misijah prejemal plačo za delo izven države, ki je sestavljena iz nominalne osnove in dodatkov. Po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, št. 14/09 in naslednji) je osnova za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti plača, ki bi jo pripadnik prejemal za delo v Republiki Sloveniji. To izhaja tudi iz tožnikove odločbe o plači za čas napotitve na misijo z dne 6. 9. 2012. V odločbi določen znesek plače predstavlja dejansko izplačilo in se ne obruti in se skladno z ZDoh-2 od nje ne odvajajo prispevki in davki.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Navaja, da je pritožba neutemeljena, saj po sodni praksi predstavlja odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno plačati ustrezne prispevke in davek. Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je ugotovilo pravilno in popolno, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je odškodnina, do katere je opravičen tožnik zato, ker v času od 24. 9. 2012 do 22. 3. 2013 ni mogel iz razlogov na strani tožene stranke koristiti dni tedenskega počitka, po naravi odškodnina za opravljeno delo na prosti dan. Gre za premoženjsko škodo, ki je prejemek iz delovnega razmerja, vendar pa ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Tako se odškodnina za premoženjsko škodo skladno z določbo 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 13/2011 in naslednji) všteva v davčno osnovo, ob upoštevanju določb 1. odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in naslednji) ter 3. odstavka 2. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV, Ur. l. RS, št. 5/1996 in naslednji) se prispevki za socialno varnost plačajo tudi od odškodnine za premoženjsko škodo. Tako stališče je Višje delovno in socialno sodišče že zavzelo v sodbi opr. št. Pdp 1189/2012 z dne 21. 3. 2013 in sklepu opr. št. Pdp 1587/2014 z dne 2. 4. 2015. 7. Iz navedenega izhaja, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (1. odstavek 351. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z načelom uspeha sama krije svoje stroške postopka, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo k razjasnitvi zadeve ni bistveno pripomogla, zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (165., 154. ter 155. člen ZPP).