- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep I Ip 557/2007
ECLI:SI:VSKP:2007:I.IP.557.2007 Civilni oddelek
Povzetek
- Utemeljenost predkupne pravice dolžniceAli je sodišče pravilno odločilo o predkupni pravici dolžnice in ali je dolžnica imela pravico do nakupa nepremičnine na dražbi?
- Obveznost sodišča glede obrazložitve sklepaAli je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo sklep o domiku in ali je dolžna izdati poseben sklep o zavrnitvi predloga dolžnice?
- Postopek izvršbe na nepremičnineKako se izvaja prodajni narok in kakšne so pravice strank v fazi izvršbe?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Prodajni narok je dejanje izvršbe na nepremičnine, gre za fazo oprave izvršbe. Po končani dražbi izda sodišče zato le sklep o domiku, kot to določa 5. odst. 189. čl. ZIZ. Zato tudi ni pritrditi pritožnici, da bi moralo sodišče izdati poseben sklep o tem, da je bil njen predlog, ko je uveljavljala predkupno pravico, neutemeljen.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnino, poslovni prostor v pritličju stavbe - stanovanjska hiša v V., stoječa na parc. št. 56/2.S, vl. št. 1333 k.o. V., ki zajema 102,27 m2 površine, domaknilo najboljšemu ponudniku S. d.o.o..
Zoper sklep se je četrta dolžnica pritožila. Pritožuje se zaradi kršitev pravil postopka. Po določbi 331. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora biti sklep, s katerim se zavrača predlog strank, obrazložen. Četrta dolžnica je na javni dražbi, to izhaja tudi zapisnika o naroku, uveljavljala predkupno pravico, o tem ni odločeno. Če sodišče odloči, da dolžnik ne more biti kupec in uveljavljati predkupne pravice, bi moralo o svoji odločitvi izdati ustrezen sklep s pravnim poukom o pravnem sredstvu in šele nato sklep o domiku. Zato predlaga razveljavitev sklepa in priglaša pritožbene stroške.
Upnica je na pritožbo odgovorila. Meni, da ni utemeljena. 187. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) namreč določa, kdo ne more biti kupec, to ugotovitev pa je sodnik na naroku pojasnil, dal tudi na zapisnik. Pritožba dolžnice predstavlja zgolj zavlačevanje postopka. Pritožbeno sodišče naj zato pritožbo zavrne in potrdi sklep.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o domiku. Ta sklep je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o dražbi, torej določb 181. do 189. čl. ZIZ. Nepravilnost, ki jo v zvezi s postopkom javne dražbe, uveljavlja pritožnica v pritožbi, je očitek, da sodišče ni upoštevalo njene predkupne pravice. To pa zato, ker jo je uveljavljala, pa- v razlogih sklepa tega, zakaj to ni utemeljeno, ni, tudi ni predlog dolžnice zavrnjen.
Prodajni narok je dejanje izvršbe na nepremičnine, gre za fazo oprave izvršbe (13. poglavje ZIZ). Ne gre torej več za odločanje o pravicah strank, pač pa za realizacijo terjatve upnika. Po končani dražbi izda sodišče zato le sklep o domiku, kot to določa 5. odst. 189. čl. ZIZ. Zato tudi ni pritrditi pritožnici, da bi moralo sodišče izdati poseben sklep o tem, da je bil njen predlog, ko je uveljavljala predkupno pravico, neutemeljen. Sicer pa je na prodajnem naroku sodišče prve stopnje četrti dolžnici, ko je navedla, da uveljavlja predkupno pravico, pravilno pojasnilo, da ne more biti kupec (187. čl. ZIZ). Drugih kršitev predpisov o dražbi pritožnica ne zatrjuje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo, saj tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo in potrdilo pravilen prvostopenjski sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).