Jedro

Zavezanec se je lahko lastninsko preoblikoval v skladu z zakonodajo države, kjer ima sedež, vendar ne v delu družbenega premoženja, ki je v Republiki Sloveniji predmet denacionalizacije in zavarovan s splošno določbo 88. člena ZDen in konkretno začasno odredbo o prepovedi razpolaganja in lastninskega preoblikovanja v tem delu.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, št. ... z dne 12.12.1995.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila delno odločbo Upravne enote Ljubljana, št. ... z dne 14.12.1994 in zadevo vrnila v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Upravni organ prve stopnje je na zahtevo tožečih strank kot pravnih naslednic z navedeno delno odločbo vrnil v last pok. upravičenki M.D. del nepremičnine G. 8 v Ljubljani, vl. št. 58, k.o. A., v naravi poslovni prostor v izmeri 112,54 m2 v pritličju, s pripadajočim deležem na skupnih prostorih in na stavbnem zemljišču. Kot zavezanca za vrnitev navedene nepremičnine je določil Trgovsko podjetje B., p.o., Zadar. Svojo odločitev je tožena stranka obrazložila s sledečim: Navedeni poslovni prostor je v letu 1985 kupila Radna organizacija "V.B.", n.sol.o. iz Zadra.

Podjetje je vpisano kot imetnik pravice uporabe navedenega poslovnega prostora, sedaj pa ga ima v najemu Trgovsko podjetje B.- Ljubjana, d.o.o. G. 8, ki je vpisano v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljublkjani. Tožena stranka je ugotovila, da ima stvarno pravne pravice na predmetnem poslovnem prostoru Trgovsko podjetje B. iz Zadra, ki ima svoj sedež izven Republike Slovenije. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je v 16. členu zagotovil, da so pravnim osebam, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona sedež izven Republike Slovenije, ob dejanski vzajemnosti, do ureditve pravic tujih oseb glede nepremičnin, zajamčene lastninska pravica in druge stvarne pravice na nepremičninah v obsegu, kot jih imajo ob uveljavitvi tega zakona. Glede na to določbo in na sedež Trgovskega podjetja B. v Republiki Hrvaški na dan uveljavitve Ustavnega zakona, so njegove stvarnopravne pravice na zahtevanem poslovnem prostoru zajamčene. Podjetje v družbeni lastnini, ki je na dan osamosvojitve Republike Slovenije imelo svoj sedež izven njenega območja, je po stališču tožene stranke, od dneva osamosvojitve naprej, tuja civilna pravna oseba. Nepremičnine tega podjetja so lastnina tuje civilne pravne osebe, ne glede na to, če se je podjetje po pravu svoje države že olastninilo. Zato po določbi 3. odstavka 16. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen tega premoženja ni mogoče vrniti. Ker v konkretnem primeru zahtevanega poslovnega prostora ni mogoče vrniti upravičenki v last in posest, niti ga ni mogoče vrniti samo z vzpostavitvijo lastninske pravice, ji pripada le plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali denarja. Upravni organ prve stopnje bi na določbo 2. odstavka 2. člena in 42. člena ZDen moral opozoriti vlagateljice zaradi spremembe zahtevka. To bo moral storiti v ponovnem postopku. Glede na tako odločitev tožena stranka o drugih razlogih, ki so jih navedle pritožnice, ni odločala.

Tožeči stranki v tožbi navajata, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbo 16. člena Ustavnega zakona, saj ni ugotavljala bistvenega pogoja, to je dejanske vzajemnosti, saj praksa na konkretnih primerih izkazuje, da take vzajemnosti ni. ZDen kot specialni zakon ne izključuje iz kroga zavezancev uporabnikov družbenega premoženja, ki imajo sedež v bivših republikah SFRJ.

Trgovsko podjetje B., je vpisano v zemljiški knjigi kot uporabnik družbene lastnine in nikakor ni mogoče šteti, da je tuja civilna pravna oseba in da so nepremičnine tega podjetja lastnina tuje civilne osebe. Vprašljivo je tudi, ali je z Ustavo Republike Slovenije dano tujim pravnim osebam več pravic kot pravnim osebam s sedežem v Republiki Sloveniji. Tožeči stranki zato predlagata, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeta stranka Trgovsko podjetje B., p.o. Z. v odgovoru na tožbo navaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je prizadeta stranka tuja pravna oseba in da je zato utemeljena uporaba določbe 16. člena Ustavnega zakona. Po določbi 16. člena ZDen pa premoženja civilnih pravnih oseb ni mogoče vračati v naravi. Podjetje B. se je po določbah zakonov Republike Hrvaške pa tudi Republike Slovenije lastninsko preoblikovalo, zato ne gre več za družbeno podjetje, temveč za podjetje s privatnim kapitalom. Dejanska vzajemnost, kot jo določa Ustavni zakon, se domneva. Sklep o začasni odredbi na sam status zavezanca ni mogel vplivati, saj je zavezancu prepovedal le razpolaganje s prostori na G. 8 v Ljubljani zaradi uvedenega postopka denacionalizacije, ne pa tudi z ostalim njegovim premoženjem.

Prizadeta stranka tudi navaja, da je imela status zasebnega podjetja - delniške družbe že pred uvedbo denacionalizacijskega postopka.

Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je nepravilno uporabila določbo 3. odstavka 16. člena ZDen. Po njenem stališču so nepremičnine, med temi tudi nepremičnine, ki so predmet tega postopka denacionalizacije, lastnina tuje civilne pravne osebe, saj so last podjetja v družbeni lastnini, ki ima sedež izven Republike Slovenije. Pri tem je tožena stranka spregledala določbe 88. člena ZDen in začasno odredbo o prepovedi razpolaganja z nepremičninami. O zadnji je tožena stranka odločala tudi s svojo odločbo št. ... z dne 28.4.1993 in zavrnila pritožbo zavezanca (sedaj prizadete stranke). ZDen v 88. členu določa, da z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Poleg te splošne prepovedi razpolaganja pa sta tožeči stranki predlagali tudi izdajo začasne odredbe, s katero bi bilo prepovedano kakršnokoli razpolaganje s poslovnim prostorom, ki je predmet denacionalizacije. Upravni organ prve stopnje je izdal sklep št. ... z dne 2.2.1993, s katerim je prepovedal razpolaganje z nepremičninami in lastninsko preoblikovanje podjetja, ki se nanaša na te nepremičnine. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je v 16. členu določil, da so fizičnim osebam, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo državljanstva Republike Slovenije ter pravnim osebam, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona svoj sedež izven Republike Slovenije, ob dejanski vzajemnosti, do ureditve pravic tujih oseb glede nepremičnin, zajamčena lastninska pravica in druge stvarne pravice na nepremičninah v obsegu, kot jih imajo ob uveljavitvi tega zakona. Ob uveljavitvi tega zakona pa je imela prizadeta stranka - zavezanec le pravico uporabe družbenih sredstev, to je predmetne nepremičnine. Ustavni zakon je zagotovil prizadeti stranki zatečene pravice in jo tako izenačil s pravicami pravnih oseb, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ni pa ji dal več pravic, kot jih je imela v času uveljavitve Ustavnega zakona. Ta zakon zato ne določa, da prizadeta stranka ni zavezanec za vrnitev podržavljenega premoženja upravičencem in da lahko to premoženje olastnini tako, da spremeni svoj status in s tem postane zasebno premoženje podjetja. Prizadeta stranka se je lahko lastninsko preoblikovala v skladu z zakonodajo države kjer ima sedež, vendar ne v delu družbenega premoženja, ki je v Republiki Sloveniji predmet denacionalizacije in zavarovan s splošno določbo 88. člena ZDen in konkretno začasno odredbo o prepovedi razpolaganja in lastninskega preoblikovanja v tem delu. Drugačna uporaba Ustavnega zakona bi pomenila, v nasprotju z njegovim namenom, da daje tujcem več pravic kot domačim osebam in da v tem delu razveljavlja določbe ZDen.

Nasprotno pa določba 73. člena ZDen, v povezavi z Ustavnim zakonom, zagotavlja, da gre tudi zavezancu, ki je tuja pravna oseba, iz katere sredstev se vrne po določbah ZDen nepremičnina, ki jo je dobila odplačno, odškodnina po predpisih o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.

Prizadeta stranka bi lahko uveljavljala določbo 3. odstavka 16. člena ZDen le v primeru, če bi bila že v času uveljavitve ZDen preoblikovana v civilno pravno osebo in bi bilo njeno premoženje, med tem tudi nepremičnina, ki je predmet tega postopka, zasebno premoženje te civilne pravne osebe. Tako stanje v upravnem postopku denacionalizacije ni bilo ugotovljeno in ga prizadeta stranka navaja šele v odgovoru na tožbo.

Tožena stranka bo zato morala v ponovnem postopku obravnavati v celoti pritožbene navedbe pritožnikov (tožečih strank in prizadete stranke) in odločiti ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča v skladu z določbo 62. člena Zakona o upravnih sporih - ZUS.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Določbo ZUS je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).